Spoznavni večer ob športu

Kandidati za novo kranjsko županjo oziroma župana so se minuli petek zbrali v Mestni knjižnici Kranj, kjer je bila tema pogovora, kako Kranj ohraniti in razvijati kot mesto športa, kako šport povezati z gospodarstvom in kako zanj navdušiti tako najmlajše kot najstarejše občane.

Kranj – Dvorana Mestne knjižnice Kranj je bila prizorišče prvega srečanja kranjske kandidatke in kandidatov za župana na bližnjih lokalnih volitvah, zato ni čudno, da so si nekateri podajali roke, saj so se srečali prvič ali po mnogih letih. Prišli so: Bogomir Šubelj, Zoran Stevanović, Matjaž Rakovec, Barbara Gunčar, Robert Nograšek, Iztok Purič in Primož Terplan. Med povabljenimi kandidati je manjkal le Ivo Bajec, ki se je organizatorjem iz Športne zveze Kranj opravičil že pred soočenjem oziroma posvetom, ki so ga poimenovali Kranj mesto športa.

Da je Kranj res mesto športa, so si bili edini vsi, ki jim je Slavko Cvetanovič v imenu Športne zveze Kranj najprej predstavil nekatere izzive na področju športa, med katerimi so vloga športa v razvoju mesta in povezovanje športa z gospodarstvom, športna infrastruktura in blagovna športa znamka Triglav, ki jo nosi kar nekaj večjih športnih klubov.

Nekateri športi so zapostavljeni

»Bil sem kolesar in udeleženec največjih tekmovanj, sedaj pa mislim, da je ta šport v Kranju zapostavljen. In to kljub temu da so kolesarji med najuspešnejšimi športniki. Vedeti je treba, da je za športnike, tudi kolesarje, denar izjemno pomemben, saj so priprave dolge, oprema je draga in pri športu se vse začne pri denarju,« je na zanj perečo problematiko opozoril Bogomir Šubelj.

Tudi drugi so se strinjali, da brez denarja v športu žal ne gre, pa naj gre za športno infrastrukturo ali delo v klubih, kjer je sicer še vedno veliko prostovoljstva, a je denar potreben tako za opremo kot najem športnih površin, stroške prevozov, tekmovanj ter tudi različne strokovnjake, kot so fizioterapevti, psihologi in še kdo.

Profesionalni šport s podporo sponzorjev

Pri tem so udeleženci razprave posebej omenili mlade, ki jim je treba omogočiti vstop v svet športa, pa tudi rekreativce, saj je ravno šport tisti, ki marsikoga ohranja v fizični in umski kondiciji. Večinoma so se strinjali, da bi za profesionalne športnike morali poskrbeti sponzorji, zato bi bilo treba v šport znova privabiti uspešna podjetja, ki jih je v Kranju precej, vendar jih trenutna davčna politika ne spodbuja k sodelovanju s klubi in društvi.

»Da bi župan lahko ukrepal za boljše pogoje športnikov, mora biti tudi sam športnik po duši, saj šport lahko razume samo nekdo, ki raste in se razvija z njim,« je poudaril Zoran Stevanović, ki športu namenja precej svojega časa.

Športnik po duši je tudi nekdanji vaterpolist, vaterpolski funkcionar, trenutno in že tretji zaporedni mandat predsednik Hokejske zveze Slovenije Matjaž Rakovec, ki je v svojem programu poudaril trud, da bi Kranj postal metropola slovenskega športa z največ nacionalnimi panožnimi centri. »Ker se je danes tukaj zbralo veliko ljudi, vidim, da v Kranju šport res veliko pomeni,« je povedal Rakovec in omenil rezultate ankete, v kateri so Kranjčani na prvo mesto med željami postavili več površin za rekreativce.

»Treba je razvijati šport in dati priložnost vsem, za kar pa je treba razvijati podjetništvo, ki bo omogočalo tudi razvoj športa,« je poudarila Barbara Gunčar, ki je na pogovoru pogrešala direktorja Zavoda za šport Branka Farteka, saj je temu zavodu namenjeno največ občinskega denarja za šport.

Skrb za infrastrukturo

Šport je blizu tudi Robertu Nograšku, ki je prepričan, da je naloga občine, da skrbi za množičen razvoj športa in pomaga tudi klubom in posameznikom, ki želijo dosegati boljše rezultate. »Občina je dolžna poskrbeti za raznolikost športa in tudi za infrastrukturo,« je poudaril Nograšek in dodal, da se morajo vsi, ki se ukvarjajo s politiko in gospodarstvom, bolje povezati s športom.

»Najpomembnejše se mi zdi, da občina poskrbi za športno infrastrukturo. Ta je pogoj tako za rekreacijo kot vrhunski šport,« je poudaril Iztok Purič in dodal, da je v Kranju športna infrastruktura sicer na zavidljivi ravni, jo bo pa treba še nadgraditi. Prav tako je treba zagotoviti denar športnim društvom za njihove programe in jim zagotoviti ustrezen način financiranja.

Večinoma so v razpravi ugotavljali, da bo več denarja za šport mogoče zagotoviti s povezovanjem in sodelovanjem, kar je glavno vodilo Primoža Terplana.

»Imamo največ infrastrukture za športno dejavnost med mestnimi občinami v Sloveniji. Tudi strategija predvideva, da bo treba narediti manjše športne objekte po vaseh,« je povedal Primož Terplan in opozoril na propadajoče objekte. »Problem je, da se ne znamo povezati. S sodelovanjem pa bi marsikdaj prišli do športne infrastrukture,« je dodal Terplan.