Podcenjujemo vpliv alkohola

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / torek, 6. november 2018 / 09:28

Ukrepe na področju prisotnosti alkohola in drugih prepovedanih substanc v prometu je treba zaostriti, so prepričani v agenciji za varnost prometa. Predlagajo, da vožnja pod vplivom alkohola postane kaznivo dejanje.

Kranj – Tragična prometna nesreča, ki jo je prejšnji teden v Mariboru povzročil vinjen voznik in povzročil smrt nosečnice, njenega nerojenega otroka in psa, je le še en kazalnik tega, da je treba zaostriti ukrepe na področju prisotnosti alkohola in drugih prepovedanih substanc v prometu, je ob tokratni nacionalni preventivni akciji Alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi v prometu poudaril Igor Velov, direktor Javne agencije RS za varnost prometa (AVP), ki je tudi koordinatorica preventivne akcije. Začela se je včeraj in bo trajala do 11. novembra, v tem času pa bo s strani policije in občinskih redarstev potekal tudi poostren nadzor.

Verjetnost, da se voznik osebnega avtomobila z večjo količino alkohola v krvi (več kot 0,24 mg/l ali 0,5 promila) smrtno ponesreči ali hudo poškoduje, je kar štirikrat večja kot pri treznem vozniku, je pokazala letošnja raziskava, ki jo je za AVP pripravil Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani. Slovenci kljub temu še vedno prepogosto podcenjujemo vpliv alkohola na svoje sposobnosti, ugotavljajo na AVP. »Dokler se ne pokažejo že vidni in vedenjski znaki močne alkoholiziranosti, kot na primer zanašanje, dvojni vid, zapletanje v govoru ipd., smo prepričani, da lahko sodelujemo v prometu. Vendar pa alkohol že s prvim popitim kozarcem vpliva na naše sposobnosti mišljenja in zaznavanja, kar zmanjša naše sposobnosti za vožnjo in ustrezno reagiranje, predvsem v kritičnih situacijah,« poudarjajo. AVP je sicer že pred dvema letoma predlagala, da bi bila vožnja pod vplivom alkohola kaznivo dejanje in ne samo prekršek. Prepričani so, da bi kazenska ovadba voznika pod vplivom alkohola bolj zalegla kot pa plačilo kazni, ki storilcem daje občutek, da so s tem odplačali svoj greh. »Z željo po ničelni toleranci alkohola v prometu in posledično večji varnosti na slovenskih cestah pozivamo vlado k vnovičnemu razmisleku o uzakonjenju tega predloga,« poziva Velov.

Letošnja statistika prometnih nesreč sicer vsaj za zdaj kaže spodbudnejšo sliko od lanske. Do konca septembra so vinjeni vozniki na slovenskih cestah povzročili 1078 prometnih nesreč, kar je šest odstotkov manj kot leto poprej. V teh nesrečah je umrlo štirinajst oseb, kar je 46 odstotkov manj kot lani, ko je življenje izgubilo 26 oseb. Veliko večino (dvanajst oseb) smrtnih žrtev so predstavljali ravno vinjeni povzročitelji. Poškodovalo se je 583 udeležencev (dva odstotka manj kot v 2017), od tega 108 huje (odstotek več kot lani). Največ prometnih nesreč pod vplivom alkohola so povzročili vozniki motornih vozil v starostni skupini med 25. in 34. leti. Na Gorenjskem so alkoholizirani vozniki letos povzročili 93 nesreč (lani 108), največ zaradi nepravilne strani oziroma smeri vožnje (34) in neprilagojene hitrosti (34), so sporočili s Policijske uprave Kranj.