Po Veronikini nagradi je Anton Škrjanec za pesniško zbirko Dihaj v petek prejel še stanovsko Jenkovo nagrado. / Foto: Igor Kavčič

Poezija kot dihanje

Tokrat bomo Dihaj zapisali z veliko začetnico, saj je tak naslov pesniške zbirke, za katero je letošnjo Jenkovo nagrado prejel pesnik in prevajalec Tone Škrjanec. »Poezijo potrebujemo kot dihanje,« je letošnji lavreat med drugim povedal ob podelitvi v petek v Mavčičah.

Mavčiče – Pesnik letošnjega leta je nedvomno Tone Škrjanec. Dva meseca zatem, ko je v Celju prejel Veronikino nagrado, je s svojo zadnjo pesniško zbirko Dihaj (Aleph, center za slovensko književnost) postal še aktualni dobitnik Jenkove nagrade, ki jo Društvo slovenskih pisateljev od leta 1986 podeljuje za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let. V petek zvečer je svečana podelitev nagrade že deveto leto zapored potekala v Jenkovem domačem okolju – najprej s položitvijo cvetja k pesnikovemu spomeniku na Podreči, v nadaljevanju pa v prostorih gasilskega doma v sosednjih Mavčičah. V sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev je prireditev tudi tokrat pripravilo Kulturno društvo Simona Jenka – Šmonca iz Mavčič.

V letošnji izbor je komisija Jenkove nagrade, ki so jo sestavljali lanskoletna nagrajenka Veronika Dintinjana (predsednica), Aljaž Koprivnikar, Diana Pungeršič, Domen Slovinič in dr. Glorjana Veber, vnesla dve pomembni novosti. Uvedli so prvi krog izbora enajstih pesniških zbirk in iz vsake za predstavitev izbrali po eno pesem, ki mu je na koncu sledil še drugi krog, v katerega se je uvrstilo šest zbirk. V uvodu k podelitvi nagrade je pet avtorjev iz letošnjega ožjega oziroma širšega nabora nominirancev prebralo pesem ali dve iz svojih zbirk: med njimi Jure Jakob iz zbirke Lakota, Maja Miloševič – Oder za gluhe, Tone Škrjanec – Dihaj, Nataša Velikonja – Preveč vljudna in Jernej Županič iz zbirke Tatar. Dogodek je z ubranim petjem oplemenitilo šest osmin mešanega okteta Lipa iz Sore pri Medvodah.

Verzi za potopitev v čutni svet

Ne nazadnje je Nina Kokelj z Društva slovenskih pisateljev, ki je dogodek povezovala, pozvala predstavnico strokovne komisije dr. Glorjano Veber, da razglasi letošnjega Jenkovega nagrajenca in mu podeli nagrado. Kot je prebrala v obrazložitvi k nagradi, Tone Škrjanec s svojo zadnjo pesniško zbirko ostaja na sledi poeziji, ki se izogiba velikim izjavam in gestam, kot bi hotela resnično zajeti in pokazati svet, ki jo obkroža, pa se zaveda vseh pomanjkljivosti jezika in človeškega dojemanja sveta. Zato govori šele, ko ujame hip nenadejanega, ki se lahko utrne kadar koli, in je lahko zdaj kaplja sline na koži ali pivska pena, ki se »izredno lepo svetlika v zgodnjem popoldanskem soncu«. »Škrjančevi verzi so potopitev v čutni svet, so dotikanje, limanje, kapljanje, dihanje. Spremljata jih modrost lahkotne lenobe in radost nad nenadejano čarobnostjo sveta. Za to je potrebna le prava pozornost, ki jo kot pri meditaciji naprej dosežemo z dihanjem. Jezik teh pesmi je podoben dihanju, zdi se prijetno vsakdanji, pogovoren, s svojim značilnim ritmom.«

Tone Škrjanec je dejal, da je bil presenečen, da je v enem letu za eno zbirko dobil obe nagradi, kar je sicer bolj redkost kot ne, saj se je to zgodilo le leta 2001, ko je Milan Jesih obakrat prepričljiv z zbirko Jambi. »Zelo sem počaščen in zadovoljen, kot kaže pa knjiga le ni tako slaba, kot jaz včasih sam pomislim,« je povedal in dodal, da je poezija v slovenskem medijskem prostoru res slabo prisotna in je posledično ljudje tudi ne berejo veliko. Poezija in pesem zahtevata določen čas, branje na hitro je zapravljanje časa. »Vseeno pa mislim, da poezija je nekaj, kar je tukaj in zdaj in bo zagotovo tudi ostala, ker jo potrebujemo. Ne samo kot potrditev svoje nacionalne enotnosti in prebujenstva, ampak poezijo kot takšno, kot besedo, kot kup besed, ki s seboj nosijo drugačen pomen, ki bralcu, če se tega loti, omogoči videnje v neki svet, ki je povsem drugačen od tega, v katerem živimo. To pomeni, da bi v resnici bil lahko tudi svet, ki ga živimo, drugačen. Poezijo potrebujemo tako kot dihanje,« je že dejal Tone Škrjanec, da mu nagrada pomeni še toliko več, ker je bila letošnja konkurenca avtorjev, ki so se potegovali za nagrado, zares zelo močna.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 17. maj 2021 / 16:38

Zavarovali posebnosti območja

Letos mineva štirideset let od razglasitve prvega zakona o Triglavskem narodnem parku, s katerim so zavarovano območje, ki je bilo sprva omejeno na Dolino Triglavskih jezer in je merilo dva tisoč hekt...

Objavljeno na isti dan


Kultura / sobota, 8. februar 2020 / 13:36

Iz Leonardove Evrope v Južno Ameriko

Radovljica – V nedeljo, 9. februarja, ob 17. uri bo v Baročni dvorani Radovljiške graščine koncert, posvečen petstoti obletnici smrti Leonarda da Vincija in odhoda Ferdinanda Magellana na raziskova...

Kranj / sobota, 8. februar 2020 / 19:48

Prešernov smenj znova zavrtel čas v 19. stoletje

Kranj se je tudi letos ob slovenskem kulturnem prazniku vrnil v čase Franceta Prešerna. Kot je ob odprtju tradicionalnega Prešernovega smenja poudaril kranjski župan Matjaž Rakovec, ob tem prazniku Kr...

Žirovnica / sobota, 8. februar 2020 / 19:30

Lara Jankovič v Vrbi izpostavila mačehovski odnos države do kulture

Slovenski kulturni praznik je tudi letos k Prešernovi rojstni hiši v Vrbo privabil več tisoč ljudi. Zbrane na slovesnosti je nagovorila igralka Lara Jankovič, ki je opozorila na slabo stanje kulture,...

Zanimivosti / sobota, 8. februar 2020 / 17:58

Švedske postelje Hästens tudi v Kranju

Kranj – V kranjskem studiu Prehod, v katerem od leta 1993 oblikujejo ponudbo trajnih in kakovostnih izdelkov za dom (med drugim vrtno pohištvo), so pred dnevi odprli prvi Hästens shop & sleep s...

GG Plus / sobota, 8. februar 2020 / 17:58

Leninov park

»Kmalu smo spoznali, zakaj so nam poslali tega človeka. Naloga novega generalnega direktorja je bila pravzaprav ta, da ne opravi svojega dela. Takrat je Slovenija kupovala precej orožja in vsaka ob...