Kuharjevi Fragmenti časa

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 30. oktober 2018 / 08:57

V avli Zavarovalnice Triglav dela iz cikla Fragmenti časa razstavlja Karol Kuhar.

Kranj – Kot je v besedah k razstavi povedala umetnostna zgodovinarka Melita Ažman, Karol Kuhar, ki živi in ustvarja v Spodnji Besnici pri Kranju, ni tipičen umetnik, saj bi lahko rekli, da je skozi likovnost odkril svoj pomen v življenju. Ta pot naj bi ga vodila k osvoboditvi in notranjemu zadoščenju. »Nenehno izpraševanje in iskanje nekega globljega smisla je zanj kot večni krog, ki se nikoli ne ustavi. Dvomi, osamljenost, strah in boj za preživetje so stalnica v njegovi zavesti. A vendar umetnik ustvarja z energijo večnega ognja v zatišju svojega okolja, kjer je to tisto eno in edino, ki ga pomirja in mu vliva upanje, s katerim zre v prihodnost.«

Mogoče tudi iz tega sledi, da njegova likovna dela označuje neka posebna nota umetniškega izraza, hkrati pa tudi uporabljenega materiala. Njegova likovna govorica je po letih razvijanja in raziskovanja postala unikaten izrazen jezik. »Ta Kuharja zaznamuje, hkrati pa ga postavlja na svojevrsten piedestal,« je prepričana Ažmanova. Kuhar namreč pri svojem delu uporablja aluminijaste plošče. Pri tem umetnik reciklira rabljene offset plošče, ki jih potem, ko jih obdela, nalepi na leseni okvir.

Najprej na kovinski plošči pripravi osnovno podlago, požge vrhnjo plast, jo s tem omehča, nakar nanese lesno lepilo in ploskev še enkrat požge, pri čemer, potem ko odstrani saje, dobi rjavkasto podlago. Sledi nanašanje barv, običajno sta to modra in bela, pri čemer ploskve delno spet požge in potem spere z vodo. »Na nekih mestih barva ostane, spet na drugih do izraza pridejo rjavi odtenki prve plasti. Potem vse to lahko ponovno premažem z barvo in ponovim ves proces z ognjem in spiranjem. To ponavljam toliko časa, dokler nisem zadovoljen,« pojasnjuje Karol Kuhar, ki ostale iz kovine izrezane oblike na osnovno ploskev seveda dodatno lepi. »To je zadnja faza. Šele ko je celoten motiv končan, tudi izrezane dele nalepim na sliko. Včasih kakšen del izločim. Postopki so lahko tudi zelo dolgotrajni.«

Tokrat se predstavlja s 15 deli različnih formatov, prav za vsako sliko pa lahko rečemo, da ima neki svoj značaj. »Kuharjev motiv je krajina, ki je bodisi izrazito pokazana, da jo lahko gledalec zazna s prostim očesom, bodisi je abstraktna in pri opazovanju potrebuješ več domišljije. Slike niso čista abstrakcija, vedno obstaja neki detajl, drevo, reka, nabrežje ..., ki nam motiv pomaga razbrati. Sicer pa nas že sama struktura slike popelje v naravo,« pove Ažmanova in doda, da avtor v svojih krajinah združuje vse, kar ga v nekem trenutku ogovarja. Karol Kuhar je eden tistih redkih likovnikov, ki ne išče lažje poti do svojih slik, ampak v zahtevnih postopkih za hišo deluje v vseh letnih časih, a kot sam pravi, ga marsikdaj preveva neskončni občutek, da slika ni nikoli končana. Ko ustvarja, s svojimi slikami živi. Razstava bo na ogled ves november.