Hospickafe

Pretekli četrtek smo imeli v Mestni knjižnici Kranj okroglo mizo, ki jo je organiziralo društvo Hospic. Udeleženci Mojca Logar, dr. Noah Charney in jaz smo razmišljali o življenju, poslavljanju od njega, žalovanju in težkih izkušnjah, s katerimi smo se soočali. Te in podobne teme nam niso prav blizu in ne želimo jih pogosto odpirati. Hkrati pa je tako zelo res, da bomo vsi prišli do točke in trenutka prehoda. Pravzaprav je to edino zanesljivo dejstvo. Če že nočemo govoriti o lastnem koncu (ker nas je preveč strah), pa ljudje lažje govorijo o smrtih, ki so jih doživeli v preteklosti, oziroma o izgubah. Noah, Američan, ki živi v Kamniku, nam je razložil, da ne moremo govoriti o tipičnem ameriškem odzivu na smrt, pogreb in žalovanje. Družba je tam preveč raznolika: po narodnosti, lokaciji, veri in socialno-ekonomskem statusu. Tako potomci Ircev popolnoma drugače žalujejo kot npr. potomci Afričanov, Mehičani drugače kot prebivalci Aljaske. Zanimivo pa je, da se (v povprečju) Američani ob izgubi pa tudi sicer zelo malo pogovarjajo o notranjem, čustvenem svetu.

Poslanstvo vseslovenskega društva Hospic je pomoč umirajočim in njihovim svojcem. S svojo humanostjo, prostovoljnim delom in veseljem pomagajo mnogim, ki se smrti bojimo. Vendar če želimo imeti korist od takšnega društva, moramo do njih pristopiti in jih prositi: potrebujemo vas. Člani društva pogosto povedo, kako zelo veliko se lahko naučimo ob ljudeh, ki zaključujejo zemeljsko življenje. In predvsem naj sprejmemo smrt kot del celote – rojstvo, življenje, smrt. Prihod od nekod, lastna zgodba, odhod nekam, morda na isto mesto, od koder smo prišli, vendar nismo isti, saj nas je življenje preoblikovalo. Kljub veri v posmrtno življenje je zelo normalno, da nas je strah tega odhoda. Zato je tako zelo pomembno, da smo ob človeku, ki se poslavlja. Da mu povemo, da smo z njim in naj gre, kamor mora iti. Tako bo lažje odšel. Še bolj normalno je, da nas preplavi žalost. Ne moremo se ji izogniti. Koristno je, ko si upamo to priznati. Koristno je, ko upamo in želimo to čustvo medsebojno izmenjati. Koristno je, ko si upamo žalost izjokati. Saj ni važno, kako to delajo Američani, Švedi, Afričani in naši sosedje. Pomembno je, kaj delamo v domači hiši in v svoji družini.

Na koncu nas je voditeljica vprašala o lastni smrti. Noah pravi, da o njej ne razmišlja, moja Mojca tudi ne. Prav nič posebnega se nisem čutil zaradi moje drugačnosti. Meni konec življenja ne predstavlja groze in konca. Materialni svet, telo, oprijemljivo, je le najbolj grobi način naše eksistence. Drugi načini dojemanja stvarnosti so izven besed. Edino, kar si želim, je, da bi otroci prišli do kruha in da bi do odhoda smel in zmogel postoriti zadosti dobrega na tem svetu zase, za sočloveka in za stvarstvo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / petek, 25. oktober 2013 / 12:52

Pešačila v predoru

Karavanke – V sredo zjutraj so jeseniški policisti debelo pogledali, ko so v karavanškem predoru uzrli peško. 59-letnica iz okolice Kopra se je namreč skozi predor kar peš odpravila proti...

Objavljeno na isti dan


Šport / torek, 9. avgust 2016 / 16:11

Nastopi Gorenjcev v Riu

Kranj – Slovenija je bila na olimpijskih igrah v Riu že blizu prve medalje. Judoist Adrian Gomboc je tekmovanje v kategoriji do 66 kg končal na petem mestu. Med gorenjskimi športniki sta s tekmovan...

Gospodarstvo / torek, 9. avgust 2016 / 16:09

Ogorčeni nad odločitvijo

Nezadovoljni, ker njihova ponudba elektronskega cestninjenja za težka vozila ni bila izbrana, v Iskratelu napovedujejo, da bodo preučili pravna sredstva, ki so jim še na voljo.

Slovenija / torek, 9. avgust 2016 / 16:08

Sto dvajset let Triglavskega doma

Kredarica – Jutri bo minilo natančno 120 let, odkar so na Kredarici pod Triglavom 10. avgusta 1896 slovesno odprli Triglavsko kočo, kasneje poimenovano Triglavski dom. Kočo je na grebenu med Rjavin...

Rekreacija / torek, 9. avgust 2016 / 16:08

Okoli Bohinjskega jezera najhitreje Nemec

Na Teku štirih srčnih mož v Bohinju je nastopilo več kot tristo šestdeset tekačev in tekačic, prvi v cilju pa je bil Nemec Florian Paszlov, ki je v Bohinju na dopustu. V četrtek je osvojil Triglav, v...

Kultura / torek, 9. avgust 2016 / 16:07

Odprtje razstave treh likovnikov

Kamnik – V prostorih Občine Kamnik bodo jutri, 10. avgusta, odprli razstavo likovnih del treh članov Likovnega društva Senožeti Radomlje – Kamničanke Alenke Sušnik, Kamničana Vojka Turšiča in Radom...