Hospickafe

Pretekli četrtek smo imeli v Mestni knjižnici Kranj okroglo mizo, ki jo je organiziralo društvo Hospic. Udeleženci Mojca Logar, dr. Noah Charney in jaz smo razmišljali o življenju, poslavljanju od njega, žalovanju in težkih izkušnjah, s katerimi smo se soočali. Te in podobne teme nam niso prav blizu in ne želimo jih pogosto odpirati. Hkrati pa je tako zelo res, da bomo vsi prišli do točke in trenutka prehoda. Pravzaprav je to edino zanesljivo dejstvo. Če že nočemo govoriti o lastnem koncu (ker nas je preveč strah), pa ljudje lažje govorijo o smrtih, ki so jih doživeli v preteklosti, oziroma o izgubah. Noah, Američan, ki živi v Kamniku, nam je razložil, da ne moremo govoriti o tipičnem ameriškem odzivu na smrt, pogreb in žalovanje. Družba je tam preveč raznolika: po narodnosti, lokaciji, veri in socialno-ekonomskem statusu. Tako potomci Ircev popolnoma drugače žalujejo kot npr. potomci Afričanov, Mehičani drugače kot prebivalci Aljaske. Zanimivo pa je, da se (v povprečju) Američani ob izgubi pa tudi sicer zelo malo pogovarjajo o notranjem, čustvenem svetu.

Poslanstvo vseslovenskega društva Hospic je pomoč umirajočim in njihovim svojcem. S svojo humanostjo, prostovoljnim delom in veseljem pomagajo mnogim, ki se smrti bojimo. Vendar če želimo imeti korist od takšnega društva, moramo do njih pristopiti in jih prositi: potrebujemo vas. Člani društva pogosto povedo, kako zelo veliko se lahko naučimo ob ljudeh, ki zaključujejo zemeljsko življenje. In predvsem naj sprejmemo smrt kot del celote – rojstvo, življenje, smrt. Prihod od nekod, lastna zgodba, odhod nekam, morda na isto mesto, od koder smo prišli, vendar nismo isti, saj nas je življenje preoblikovalo. Kljub veri v posmrtno življenje je zelo normalno, da nas je strah tega odhoda. Zato je tako zelo pomembno, da smo ob človeku, ki se poslavlja. Da mu povemo, da smo z njim in naj gre, kamor mora iti. Tako bo lažje odšel. Še bolj normalno je, da nas preplavi žalost. Ne moremo se ji izogniti. Koristno je, ko si upamo to priznati. Koristno je, ko upamo in želimo to čustvo medsebojno izmenjati. Koristno je, ko si upamo žalost izjokati. Saj ni važno, kako to delajo Američani, Švedi, Afričani in naši sosedje. Pomembno je, kaj delamo v domači hiši in v svoji družini.

Na koncu nas je voditeljica vprašala o lastni smrti. Noah pravi, da o njej ne razmišlja, moja Mojca tudi ne. Prav nič posebnega se nisem čutil zaradi moje drugačnosti. Meni konec življenja ne predstavlja groze in konca. Materialni svet, telo, oprijemljivo, je le najbolj grobi način naše eksistence. Drugi načini dojemanja stvarnosti so izven besed. Edino, kar si želim, je, da bi otroci prišli do kruha in da bi do odhoda smel in zmogel postoriti zadosti dobrega na tem svetu zase, za sočloveka in za stvarstvo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sobota, 3. marec 2018 / 19:04

Več dimniških požarov

Kranj – V zadnjih dneh so gorenjski policisti obravnavali tri prijave dimniških požarov, letos pa že okoli trideset. V ponedeljek popoldan so se vnele saje v dimniku stanovanjskega objekta, v torek...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / nedelja, 8. april 2007 / 07:00

V domu ostarelih

V petek smo učenci tretjega razreda z učiteljicama odšli v dom ostarelih v Škofjo Loko. Pripravili smo program s pesmimi. Pred odhodom smo v šoli imeli zadnjo vajo. Ko je bila ura 10.,...

Splošno / nedelja, 8. april 2007 / 07:00

Primorska ... ali (skoraj) vsa Evropa v enem kosu

Na začetku poti na Primorsko, še na vlaku na trasi bohinjske železnice, se podobe okolice skorajda niso spreminjale. Tudi ko sem na drugi strani tunela uradno zapustil Gorenjsko, sem bil...

Splošno / nedelja, 8. april 2007 / 07:00

S teranovih gričev v zavetje pokopaliških sveč

Naključja in uživanje vsakega trenutka naredijo še tako običajen izlet za posebno doživetje. Prva "čarovnija" je bila že jesen, ki je na pragu zime ponujala skoraj spomladansko sonce. Nekega jutra sem...

Splošno / nedelja, 8. april 2007 / 07:00

Recepti za jedi Primorske in Krasa ob različnih priložnostih

Janez Štrukelj je eden najbolj priznanih kuharskih praktikov in strokovnjakov v Sloveniji. Za seboj ima enainštirideset let praktičnih izobraževanj na Srednji kuharski šoli v Mariboru...

Splošno / nedelja, 8. april 2007 / 07:00

Primorska vinorodna dežela

Ko gre pogovor o našem vinu - o ljudeh, vinogradnikih in vinarjih, naj bo strokoven ali ljubiteljski, in o razdelitvi Slovenije na pridelovalna območja, nikakor ne moremo brez Primorske in njenih štir...