Odsvetujejo nakup »na slepo«

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 13. september 2015 / 22:18

Zveza potrošnikov Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije na podlagi rezultatov testa ugotavljata, da je na trgu več slabih kot zelo kakovostnih peletov, zato potrošnikom odsvetujeta nakup »na slepo«.

Kranj – Ker so peleti kot vir energije v zadnjih letih tudi v Sloveniji postali zelo priljubljeni, so se v zvezi potrošnikov in gozdarskem inštitutu odločili, da ponovno, že tretjič, s testom preverijo njihovo kakovost in uporabnost. V test so tokrat vključili petdeset vzorcev peletov, od tega so jih polovico kupili v Sloveniji, preostale pa na Švedskem in na Češkem. »Po tem, ko se nam je lani že zdelo, da se je kakovost pri nas prodajanih peletov izboljšala, lahko tokrat spet ugotavljamo, da bodo potrošniki pri nakupu bolj verjetno naleteli na takšne, ki ne ustrezajo nobenemu standardu kakovosti, kot na takšne, ki s svojimi lastnostmi sodijo v razreda A1 ali A2. Pelete iz teh dveh razredov tudi kot edine priporočamo za nakup, saj zagotavljajo najbolj kakovostno in tudi okolju najmanj škodljivo ogrevanje,« je na predstavitvi rezultatov testiranja dejal Boštjan Okorn, vodja testiranja pri Zvezi potrošnikov Slovenije.

Prevelik ostanek pepela

Glavni težavi slovenskih peletov sta ostanek pepela in mehanska obstojnost. Razlika glede ostanka pepela je velika: za najboljšim na testu je ostalo zgolj 0,37 odstotka pepela, za najslabšim 2,71 odstotka. »To pomeni, da bodo potrošniki ob uporabi takih peletov morali sedemkrat bolj pogosto polniti posodo za pepel, polega tega pa je zaradi večje količine pepela tudi večja možnost za nastanek žlindre, ki lahko občutno spremeni učinkovitost peči,« je dejala dr. Nike Krajnc z oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko v Gozdarskem inštitutu Slovenije in dodala, da je druga težava peletov s slovenskega trga njihova slaba mehanska obstojnost. Po preizkusu s posebno napravo, ki jo opredeljuje evropski standard, je kar pet vzorcev dobilo oceno nezadovoljivo. Peleti s slabšo mehansko obstojnostjo so hitro lomljivi, v vreči ali v skladiščnem prostoru pogosto nastanejo večje količine drobnih delcev, ki povzročajo težave tudi pri transportu pelet iz zalogovnika v kurišče. Dr. Nike Krajnc je tudi opozorila potrošnike, da naj jih pri nakupu peletov ne vodi barva, saj ta ne odraža nujno drevesne vrste, nikakor pa ni dokaz kakovosti. Če proizvajalci pri izdelavi peletov kot surovino uporabljajo les s primesjo skorje, tudi smrekovi peleti niso več svetli. Jelovina v postopku izdelave izraziteje potemni, na splošno pa velja, da les potemni pri višji temperaturi sušenja.

Certifikat dokazuje kakovost

»Za potrošnike sta najbolj zanesljivi informaciji o kakovosti certifikata kakovosti ENplus ali DINplus,« je dejal Boštjan Okorn in dodal, da je v Sloveniji veliko majhnih proizvajalcev peletov brez certifikata, ki zelo težko zagotavljajo stalno kakovost peletov in ki se še premalo zavedajo pomena certifikata kakovosti. Da bi jim olajšali pridobitev takšnega certifikata, je gozdarski inštitut registriral domačo tržno znamko S4Q, ki dokazuje visoko kakovost pelet. Če na vreči s peleti ni podatka o certifikatu, lahko kupcu pomagajo pri izbiri podatki o vsebnosti vlage, ostanku pepela, mehanski obstojnosti in gostoti nasutja, vendar le v primeru, če napisano na vreči drži tudi v praksi.