Pokopališče bodo lahko širili

Občina Kamnik je sklenila poravnavo z Meščansko korporacijo Kamnik glede zemljišč na Žalah, ki so v postopku denacionalizacije. Sodni mlini namreč meljejo prepočasi, osrednje kamniško pokopališče pa je nujno potrebno širitve.

Kamnik – Gre za zemljišča v skupni velikosti približno 21 tisoč kvadratnih metrov, katerih vrednost po GURS znaša okoli 132 tisoč evrov. Zanje bo občina plačala 141 tisoč evrov, s čimer so na svoji zadnji seji v tem mandatu soglašali tudi kamniški svetniki. Poravnava ima sicer grenak priokus, a občina druge možnosti niti nima.

Denacionalizacijski postopek za nekatere nepremičnine na območju občine Kamnik, ki so bile v letih po drugi svetovni vojni nacionalizirane Agrarni skupnosti Meščanska korporacija Kamnik (MKK), teče že več kot dvajset let. Nekaj postopkov je bilo sicer že pravnomočno zaključenih, a dva za Kamnik najbolj pomembna – Žale in občinska stavba – sta še odprta. Čeprav si tako občinska uprava kot MKK želita, da bi bili postopki kar najhitreje končani, zaključki le-teh ostajajo zelo nepredvidljivi. Kapljo čez rob je pomenila vrnitev že pravnomočno zaključenega postopka za zemljišča na Žalah na prvostopenjski organ (Upravna enota Kamnik), zaradi česar bi se odločanje lahko raztegnilo na nekaj let, če ne celo desetletij.

»Dokončen izid oz. zaključek denacionalizacijskega postopka je v tem trenutku nemogoče napovedati. Navedena zemljišča Občina Kamnik nujno potrebuje, saj je omenjeno območje namenjeno razširitvi osrednjega mestnega pokopališča ter parkovni ureditvi, zato smo se odločili slediti javnemu interesu. Res je sicer, da v postopku še ni bilo dokončno ugotovljeno, za katere dele omenjenih zemljišč obstajajo ovire za vračilo v naravi, za katere dele pa ovire niso izkazane, a iz razloga racionalnosti je vsekakor bolj smiselno skleniti poravnavo kot pa čakati na izid postopka in morebitnih pritožb,« je povedala direktorica občinske uprave Maja Sušnik in izrecno poudarila, da bo postopek s poravnavo zaključen, saj sta se stranki dogovorili, da v zvezi z zemljišči, ki so predmet sporazuma, druga zoper drugo nimata nikakršnih odškodninskih ali drugačnih zahtevkov več. Odpoved velja tudi za morebitne pravne naslednike ter za morebitne odškodninske zahtevke glede navedenih zemljišč po končanem postopku denacionalizacije.

Svetniki so sklep o poravnavi sicer podprli, a so v razpravi poudarili, da le zato, da bo občina pokopališče lahko širila (za klasične grobove prostora praktično ni več, za žare pa le še za leto ali dve). »Zgodba z meščansko korporacijo ima ozadje, ki s pravno logiko nima dosti skupnega, a žal je tako. Upam, da to ne bo postala praksa tudi v postopkih, ki so še v teku,« je mnenje, ki se mu pridružuje večina svetnikov, povzel Jože Korošec.

Nekaj zahtevkov MKK po vrnitvi v naravi je v letošnjem letu sicer že bilo zavrnjenih (med drugim tudi Mali grad), pod velikim vprašajem pa ostaja usoda občinske stavbe. To problematiko bodo svetniki obravnavali prihodnje leto.