Preizkusili tudi prezračevalnik

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sobota, 20. oktober 2018 / 11:20

Na zadnji reševalni vaji v primeru množične prometne nesreče v predoru Ljubelj so preizkusili novo mobilno prezračevalno napravo in aplikacijo, ki jo razvijajo za potrebe zdravstva.

Ljubelj – V predoru Ljubelj so pred dnevi po petih letih znova izvedli obsežno reševalno vajo regionalnega pomena, na kateri so preverili pripravljenost sil za zaščito, reševanje in pomoč za posredovanje v primeru večje prometne nesreče. Scenarij je predvidel, da približno na tristotem metru slovenskega dela predora pride do trčenja več vozil, eno od njih je tudi zagorelo. V nesreči so štiri osebe umrle, okoli dvajset udeležencev se je poškodovalo, od tega osem huje. To je terjalo aktivacijo okrepljenih gasilskih enot iz Tržiča, Kranja, reševalnih ekip Nujne medicinske pomoči iz osmih zdravstvenih domov, ekip civilne zaščite, rdečega križa, centra za socialno delo in drugih služb. V vajo so med drugim vključili tudi urgenci jeseniške bolnišnice in ljubljanskega kliničnega centra.

Na vaji je sodelovalo okoli 280 ljudi, je pojasnil vodja vaje Robert Skrinjar, ki vodi kranjsko izpostavo uprave za zaščito in reševanje. »Namen vaje je med drugim tudi preizkus realne časovnice prihoda reševalnih ekip in s tem preveriti, kako bi se gasilske in reševalne ekipe, ki bi prve prispele v predor, spoprijele s takšnim številom poškodovanih,« je razložil. V ljubeljskem predoru sicer še niso obravnavali tako množične nesreče, da bi potrebovali večje število gasilcev in reševalcev, je dodal.

Letos kupili prezračevalnik

Na vaji so prvič preizkusili tudi posebno mobilno prezračevalno napravo, ki se uporablja ob zadimljenosti predora. Prezračevalnik je letos za 120 tisoč evrov kupila direkcija za infrastrukturo, ki je upravljavec predora. »Predor ima sicer že vgrajena dva ventilatorja, po enega na vsaki strani predora. Za pomoč tema prezračevalnikoma smo letos kupili še mobilni prezračevalnik, ki ga upravlja Gasilska reševalna služba Kranj. Namenjen je tudi predoru Sten v Škofji Loki, ki ga prav tako upravlja direkcija. Po potrebi se bo lahko uporabljal tudi v železniških predorih, če bi prišlo do železniške nesreče, in tudi drugje,« je pojasnila Nevenka Zakrajšek iz direkcije za infrastrukturo.

Ljubeljski predor, približno polovica od 1655-metrskega predora je na slovenski strani, je sicer opremljen tudi s hidrantno mrežo in posebnimi cevmi, namenjenimi prav ljubeljskemu predoru, ki stoji na 1075 metrih nadmorske višine, je razložila Zakrajškova. »V vsaki niši sta tudi po dve jeklenki s posebnim prahom. Za ljudi, ki se znajdejo v takšni nesreči, je zelo pomembno, da so v predoru urejene SOS-niše za prvo pomoč in klic v sili. Tam lahko vsak direktno pokliče naš center za upravljanje in vodenje prometa v Dragomlju, od koder se predor preko videokamer tudi nadzira. Zaradi videonadzora v centru lahko takoj zaznajo nesrečo ali drugi dogodek in v tem primeru takoj aktivirajo regijski center za obveščanje, ki potem aktivira gasilce, reševalce, policijo in druge službe. Z našim nadzornim centrom je sicer neposredno povezan tudi podoben center na avstrijski strani,« je pojasnila.

Papir bo kmalu odveč

Vaja je bila tudi dobra priložnost za testiranje posebne aplikacije za primere množičnih nesreč, ki jo že nekaj let razvijajo v Osnovnem zdravstvu Gorenjske v sodelovanju s podjetjem MediaInteractive. »V aplikacijo lahko vnašamo vse podatke o pacientu, ki jih zdaj zapisujemo na papirnate obrazce. Gre na primer za podatke o tem, za kako težko in kakšno poškodbo gre, ali je že prejel kakšno zdravilo, narejene posege in v katero bolnišnico je napoten. Vse vnesene podatke takoj vidijo tudi v sprejemni bolnišnici. Medtem ko danes v primeru množične nesreče v bolnišnicah ne vedo, koliko pacientov jim bodo pripeljali, kako poškodovani so in kako so bili že oskrbljeni, dokler jim pacientov ne pripeljejo skupaj s pisno dokumentacijo, bodo s pomočjo aplikacije vedeli vse vnaprej in se na prihajajoče paciente lahko ustrezno pripravili,« je pojasnil Mitja Mohor iz prehospitalne enote Nujne medicinske pomoči Kranj, ki sodeluje pri razvoju aplikacije. Aplikacijo za množične nesreče še razvijajo, medtem ko modul za vsakodnevne intervencije, na primer ob srčnem zastoju, v Kranju že uporabljajo, je dodal.