V teku več preiskav korupcije

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / četrtek, 18. oktober 2018 / 10:16

Policija je od leta 2014 na področju kaznivih dejanj v zdravstvu obravnavala 125 zadev in doslej podala kazenske ovadbe za 94 kaznivih dejanj. Nacionalni preiskovalni urad trenutno preiskuje 27 sumov koruptivnih dejanj v zdravstvu.

Ljubljana – »Odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj s področja korupcije v zdravstvu je prednostna naloga policije. Kot preiskovanje vseh gospodarskih kaznivih dejanj ima tudi ta zaradi zahtevnosti svojo dinamiko, saj delo poteka v sodelovanju z drugimi državnimi organi, pridobiti in preučiti pa je treba obsežno dokumentacijo,« so po četrtkovih hišnih preiskavah na območju Ljubljane, Maribora, Celja, Novega mesta in Kranja, ki so bile del širše preiskave domnevnih koruptivnih dejanj pri nabavi žilnih opornic, poudarili v Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), ki ga vodi Darko Majhenič. Omenjena preiskava je le ena od več tovrstnih preiskav korupcije v zdravstvu, je dodal Majhenič, ki se je moral v zadnjih dneh braniti pred očitki, da je policija preiskavo spornih poslov z žilnimi opornicami uvedla prepozno in da so se, kot je dejala nekdanja predsednica preiskovalne komisije državnega zbora o ugotavljanju zlorab v zdravstvu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic Jelka Godec (SDS), usmerili predvsem v zdravnike, ne pa v vodje nabavnih služb in dobavitelje.

Šestnajst hišnih preiskav

V petek smo že na kratko poročali, da je 41 preiskovalcev NPU in šestnajst kriminalistov policijskih uprav Maribor in Celje v četrtek na območju petih policijskih uprav opravilo šestnajst hišnih preiskav v zasebnih in poslovnih prostorih, v okviru predkazenskega postopka pa sicer preiskava poteka zoper deset fizičnih in dve pravni osebi. Preiskovalci so iskali dokaze za utemeljevanje sumov osemnajstih kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja daril in nedovoljenega dajanja daril. Na NPU so pojasnili, da je osumljena oseba v imenu dveh gospodarskih družb iz Ljubljane, ki sta v obdobju od 2008 do 2016 dobavljali žilne opornice trem bolnišnicam, več zdravnikom in enemu nabavniku, kot protiuslugo za pridobitev in ohranitev posla dobave žilnih opornic dala različna nedovoljena darila v obliki plačil stroškov potovanj, avtorskih honorarjev, donacij in gotovine v vrednosti najmanj 100 tisoč evrov. Ob tem dodajajo, da preiskava še vedno poteka, zato končni znesek premoženjske koristi še ni znan, ocenjena korist pa predstavlja le vrednost nedovoljenega darila ali nagrade, in ne vrednosti sklenjenega gospodarskega posla.

Četrtkove hišne preiskave so med drugim potekale v ljubljanskem in mariborskem kliničnem centru, celjski bolnišnici ter v ljubljanskih podjetjih Animus in Vasc Med. Ti dve podjetji sta se znašli tudi na seznamu sedmih dobaviteljev žilnih opornic, za katere je državnozborska preiskovalna komisija, ki jo je vodila poslanka Godčeva, pristojnim organom predlagala, naj raziščejo morebitne sume kaznivih dejanj odgovornih oseb.

Preiskavo začeli pred slabimi petimi leti

Policija je sicer od leta 2014 do danes na področju kaznivih dejanj v zdravstvu obravnavala 125 zadev, pri čemer lahko vsaka zadeva vključuje več kaznivih dejanj. Na pristojna tožilstva so podali več kazenskih ovadb in poročil v dopolnitev kazenskih ovadb za skupno 94 kaznivih dejanj, predvsem s področja korupcije, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ponareditve ali uničenja poslovnih listin in ostalih kaznivih dejanj. »Vsebinsko so se kazenske ovadbe nanašale predvsem na nakup in servisiranje različne opreme in pripomočkov, čakalne vrste, kadrovske zadeve, zdravljenje in investicijska dela,« so pojasnili na NPU. V nekaterih obravnavanih primerih niso našli znakov kaznivih dejanj in ni bilo podlage za kazensko ovadbo, zato je bilo na pristojna tožilstva poslanih 74 poročil, so dodali. NPU trenutno na področju t. i. korupcije v zdravstvu preiskuje 27 sumov kaznivih dejanj in izvaja preiskovalne aktivnosti v okviru posebej za to ustanovljene specializirane preiskovalne skupine, ki jo vodi in usmerja Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije.

Predkazenski postopek v primeru žilnih opornic so uvedli decembra 2013, preiskovalci pa so podatke pridobivali z različnimi ukrepi, tudi s sodelovanjem in pridobivanjem podatkov od drugih državnih organov, zlasti pa od protikorupcijske komisije, finančne uprave, računskega sodišča in preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic. Glede sodelovanja s preiskovalno komisijo so na NPU povedali, da so jo 23. marca 2017 zaprosili za posredovanje zapisnikov njenih sej in razpoložljive dokumentacije v zvezi s pripravo in izvedbo javnega naročanja na področju prodaje in nabave žilnih opornic v ustanovah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost v Sloveniji. Zapisnike je komisija posredovala tri mesece kasneje, ob tem pa je preiskovalcem dovolila le vpogled v razpoložljivo dokumentacijo, ki pa ni dovoljeval kopiranja ali odnašanja gradiva. »Poudarjamo, da dokaz predstavljajo listine, in ne zapisi, ki so si jih v konkretnem primeru sestavili preiskovalci,« so opozorili na NPU, ki je prvo dokazno gradivo od preiskovalne komisije prejel šele 8. marca letos. Drugi del dokumentacije, z izjemo dokumentacije, ki jo je komisija pridobila na podlagi sodne odredbe, je NPU prejel šele aprila letos.

Korupcijo težko odkrivati

Na NPU so še pojasnili, da so policijske preiskave gospodarske kriminalitete že po naravi dolgotrajne, saj se preiskava navadno navezuje na daljše časovno obdobje, preučevati in ugotavljati je treba pravi namen zapletenih pravnih poslov, ki na prvi pogled dajejo vtis, da so običajni in zakoniti. »Za korupcijska kazniva dejanja je značilno, da jih je težko odkriti, ker se praviloma izvajajo v zaprtem krogu. Do naznanitve korupcijskih kaznivih dejanj praviloma pride šele v fazi, ko pri storilcu, v povezavi z morebitnimi tveganji, ni več interesa za nadaljnje ukvarjanje s kriminalno dejavnostjo. Ob upoštevanju dejstva, da za kaznivo dejanje odgovarja tudi oseba, ki daje podkupnino, se ti zaradi bojazni, da bo tudi zoper njo uveden kazenski pregon, neradi odločajo za podajo kazenskih ovadb ali sodelovanje s policijo,« so še razložili na NPU.