Kranj kandidira za EPK

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kranj / petek, 5. oktober 2018 / 09:37

Kranj objavlja namero kandidature za Evropsko prestolnico kulture (EPK) leta 2025. Povezovalna klima med kulturnimi institucijami ter želja po povezovanju programov in celostnem razvoju mesta in regije.

Kranj – Na včerajšnji novinarski konferenci so v Mestni občini Kranj predstavili namero kandidature v naziv evropska prestolnica kulture (EPK) leta 2025, ko bosta ta naziv nosili eno slovensko in eno nemško mesto. Obe državi bosta namreč vsaka polovico tega leta predsedovali Svetu Evropske unije. Po pogovorih, ki so se začeli lansko jesen, je občina pobudnike namere imenovala v uradno projektno skupino Kranj 2025 za EPK. Ker ima v Kranju kultura posebno mesto, župan Boštjan Trilar v projektu vidi razvojno priložnost za mesto in regijo, v ta namen pa bo mestnemu svetu predlagal 30.000 evrov zagonskih sredstev za pripravo projektov.

O pobudi smo se pogovarjali s predstavnico projektne skupine Kranj 2025 za EPK Zalo Orel iz Layerjeve hiše, v ustvarjalnem okolju katere je zamisel o kandidaturi tudi dobila prve poganjke. Na vprašanje, kaj je tudi siceršnje pogoste akterje kranjskega kulturnega dogajanja vodilo k pogumni odločitvi, da vstopijo v tekmo za EPK, potem ko so svoje namere za zdaj že najavile občine Lendava, Ljubljana in Nova Gorica, Orlova odgovarja: »K odločitvi sta nas nagovorili zelo povezovalna klima med kulturnimi institucijami v Kranju ter želja po povezovanju programov in celostnem razvoju mesta ter širše regije. EPK je odlična in enkratna priložnost za oblikovanje kulturne identitete mesta, ki jo bodo sooblikovali prebivalci, obiskovalci in načrtovalci. Širiti se želimo regijsko, se povezati z zaledjem in ponuditi prostor za nadgradnjo obstoječih programov in izvedbo svežih idej.«

K širši dostopnosti kulture

Pobudniki menijo, da je število deležnikov na področju kulture in s tem organizacijska struktura v mestu dovolj močna, da bi zmogla izpeljati obsežen in zahteven projekt. Pozitivno razmišljanje velja tudi glede kulturne infrastrukture. »Organizacijska kultura je močna, s pravimi mehanizmi pa si želimo produkcijske moči še povečati, vključiti v programsko in izvedbeno ekipo še več profesionalcev. Kranj se že danes lahko pohvali z zavidljivo prenovljeno javno kulturno infrastrukturo. Celostni razvoj občine in regije pa predvideva tudi širitev in povezovanje vsebin z infrastrukturo v zaledju. Pri projektu je pomembno povezovanje kulture, narave in turizma, treh najpomembnejših osi razvoja regije,« je prepričana Orlova; da bi ob prepoznavnosti mesto z nazivom EPK pridobilo še marsikaj. Infrastrukturni projekti so pomemben del vseh evropskih prestolnic kulture. V avstrijskem Gradcu so recimo učinki premišljenega vlaganja v infrastrukturo v času EPK vidni še danes.

V Kranju je dolgoletna želja po novi koncertni dvorani. »Poleg večnamenske dvorane, ki Kranju manjka, močno podpiramo tudi oblikovanje hitrih in stalnih povezav do drugih prizorišč kulture ter dostopnost kulturnih vsebin za vse publike,« poudarja sogovornica. Seveda je do leta 2025 še daleč, pa vendar najprej se je treba dokazati pred domačno konkurenco. Kot odgovarja Zala Orel, se leto 2025 mogoče res sliši nekoliko daleč, a priprava na EPK je vsekakor večletni projekt. »Želja je, da se prebivalci in obiskovalci že pet let pred pridobitvijo naziva počutijo del prestolnice, da kultura dobi posebno mesto, da se oblikujejo in razvijajo programi ter da se zanje iščejo strateška partnerstva, tako v regiji kot v Evropski uniji.« Ministrstvo za kulturo naj bi do konca leta objavilo poziv h kandidaturi, nato začne teči desetmesečni rok za pripravo kandidature. Do konca leta 2019 naj bi bilo znano, kateri kandidati so se uvrstili v drugi krog, do konca leta 2020 pa bo jasno, katero slovensko mesto bo pridobilo naziv.