Peči ne bi smeli zagnati

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / / 18:37

»V navodilih proizvajalcev navadno piše, da se prisilni prižig naprave, če se ne ugotovi napaka, ne sme izvesti,« je na sojenju Robertu Zorku zaradi eksplozije v Excentru poudarila sodna izvedenka.

Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču so prejšnji teden z zaslišanjem sodne izvedenke za varstvo pri delu in požarno varnost dr. Sandre Senčič nadaljevali sojenje Robertu Zorku, ki ga kranjsko tožilstvo obtožuje malomarnosti in opustitve skrbi za splošno varnost, zaradi česar naj bi 7. novembra 2013 prišlo do eksplozije sušilne komore za prašno barvanje v družinskem podjetju Excenter v Hrastju. Posledice eksplozije in kasnejšega požara so bile hude: 44-letni serviser Adolf Potočnik je umrl, poškodovalo se je več delavcev (tudi obtoženi), nastala pa je tudi premoženjska škoda v višini 219 tisoč evrov.

Za nastanek eksplozije naj bi bila kriva razpoka na toplotnem izmenjevalniku sušilne komore, ki naj bi nastajala dlje časa, od zunaj pa ni bila vidna. Odkrili so jo šele pri pregledu sušilne komore po nesrečnem dogodku. Tudi Senčičeva je po pregledu celotne dokumentacije ocenila, da je razpoka obstajala že dlje časa: »Vsa izvedenska mnenja, če jih združite, to ugotavljajo. Okvara je bila taka, da je peč lahko nekaj časa še vedno normalno obratovala, dokler ni prišlo do tlačne razlike v izmenjevalniku toplote.«

Sodna izvedenka je spomnila, da je pokojni serviser Adolf Potočnik dan pred eksplozijo opravil servis na oljnem gorilniku peči. Naslednje jutro se je ob zagonu peči ugotovilo, da ta ne deluje ustrezno, saj se ni dovolj ogrela. Ta pomanjkljivost se je pravilno evidentirala s strani delavca in poročala delodajalcu, napravo pa so tedaj tudi izklopili. »Če so delavci dobili navodilo direktorja, naj napravo ustavijo in so jo, je bilo to pravilno. Pravilna je bila tudi kasnejša komunikacija s proizvajalcem, ne vemo pa natančno, kakšna je bila vsebina te komunikacije,« je v uvodu ugotovila sodna izvedenka.

Ali je bil serviser ustrezno usposobljen za odpravo napake, Senčičeva ni želela ugibati, je pa poudarila, da so v tisti situaciji obstajale okoliščine, ki so se zameglile s predhodnim servisom na peči. »Serviser je bil usmerjen v svoje poznavanje problematike, ker pa je menil, da z gorilnikom ni nič narobe, najverjetneje pa ni prepoznal, kaj je pravi problem, to sicer le predvidevam, je komuniciral s proizvajalcem. Tedaj se je zapletlo,« je ugotovila Senčičeva in poudarila, da je serviser tedaj zagnal ugasnjeno peč, ki je dosegala vedno višjo temperaturo. »V navodilih proizvajalcev navadno piše, da se prisilni prižig naprave, če se ne ugotovi napaka, ne sme izvesti. V navodilih za to peč, ki so bila zelo splošna in ne za profesionalno uporabo, pa tega ni napisano. Le da je ob neuspešnem zagonu treba poiskati proizvajalca, da ugotovi vzroke za napako,« je poudarila. Ob tem je dodala, da ima proizvajalec obravnavane peči za dodatno plačilo na razpolago tudi precej bolj podrobna navodila. »Glede na indice bi se moralo vedeti, da ni problem v gorilniku, ampak v sami napravi. Zato bi moral oškodovanec upoštevati osnovno varnostno pravilo, da se vsa popravila izvaja na neobratujoči in ohlajeni peči,« je dejala.

Senčičeva je med drugim še pojasnila, da bi morali v Excentru imenovati strokovnega delavca za varnost in zdravje pri delu, ki svetuje in pomaga delodajalcu pri izboru nove opreme ali rekonstrukciji obstoječe, vendar iz sodnega spisa ni razvidno, kako je bilo to v podjetju urejeno. Poleg tega je servisiranje s strani zunanjega izvajalca opravljanje naročniške storitve, po zakonu pa gre v tem primeru za skupno delovišče, zato sta za njegovo zdravje odgovorna tako izvajalec kot naročnik in bi moral biti imenovan delavec za usklajeno izvajanje ukrepov, kar je navadno na strani naročnika, ni pa nujno, je dodala. »Iz listin ni razvidno, kakšna so bila razmerja konkretnega dne,« je dejala Senčičeva, ki je tudi ugotovila, da v podjetju niso imeli ustrezno narejene ocene tveganja varnosti in zdravja pri delu, poleg tega v dokumentaciji ni našla pisnih navodil delodajalca za varno delo z delovno opremo.