Avguštin Sluga in gimnazija ter bolnišnica v Kranju

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (165)

Avgustin Sluga, ki se je rodil 17. septembra 1753 v Ljubljani, je s svojim delom močno vplival na razvoj Kranja. Kar 42 let (od leta 1800 do leta 1842) je bi župnik in dekan v Kranju. Močno je vplival na izobraževanje mladine, predlagal pa je tudi, da bi v Kranju ustanovili bolnico. Leta 1836 je v času epidemije kolere na Pungertu najel hišo, kjer so lahko bivali oboleli reveži iz mesta in okoliških vasi. Predlagal je, da bi v mestu zgradili bolnico, vendar so oblasti menile, da to ni potrebno. Zanimivo je, da (od takrat?) Kranj »slovi« kot eno največjih slovenskih mest, ki nima svoje bolnice. Očitno so sedanji mestni vplivneži glede bolnice podobnih misli, kot so bili tisti pred skoraj dvesto leti …

Ker je hotel gorenjski mladini olajšati pot do izobrazbe, je prosil škofijstvo za kateheta. Jeseni leta 1801 so mu ga poslali, da je prevzel verouk v obeh razredih trivialke ter vse predmete tretjega, tj. latinskega razreda, ki ga je Sluga ustanovil leta 1802 na svojo roko in lastne stroške. Katehetu je dajal vso oskrbo in letno plačo 150 goldinarjev. Na njegovo prošnjo sta na jesen 1802 prišla v Kranj okrožni šolski nadzornik Blaž Kumerdej in gimnazijski prefekt Florijan Thanhäuser. Ker sta se prepričala, da so učenci dobro poučeni, sta vladi priporočila, naj v Kranju ustanovi redno glavno šolo. To je škofovski konzistorij podprl in celo predlagal, da naj se v Kranju ustanovi gimnazija. Vlada je začasno dovolila le tri razrede glavne šole in zahtevala, da delajo učenci dvakrat na leto izpite pred gimnazijskim prefektom iz Ljubljane. Po reorganizaciji šolstva leta 1804 je Sluga postal šolski nadzornik. Šoli v Kranju je hotel preskrbeti primerno poslopje. Na njegov predlog se je uradna komisija odločila za kaplansko hišo in maja 1809 je bilo poslopje za silo predelano.

V času francoske okupacije je leta 1809 prenehal delovati tretji razred glavne šole. Po odhodu Francozov je Sluga konec septembra 1813 zopet prevzel posle okrajnega šolskega nadzornika. Leta 1816 je bilo narejeno tudi novo šolsko poslopje. Ker je hotel ustanoviti gimnazijo, je jeseni 1819 začel v župnišču s prvim gramatikalnim razredom. Gubernij iz Ljubljane ga je sicer začasno potrdil, a hkrati razglasil, da gre za dekanovo zasebno ustanovo. Slugovo prošnjo, da bi gimnazijski prefekt iz Ljubljane prihajal k izpitom v Kranj, je gubernij odklonil. Ta odločitev je bolehnemu Slugi zagrenila nadaljnje delovanje na šolskem področju. Zato je leta 1831 nadzorniške posle oddal župniku v Naklem B. Blazniku.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kranju se je 17. 9. 1809 rodil podjetnik in jurist Karel Florijan. Leta 1832 je od strica Fidelija in deda Blaža Terpinca prevzel vse proizvodne obrate v Kranju.

V Domžalah se je 17. 9. 1901 rodil elektrotehnik Venčeslav Koželj. Leta 1925 je diplomiral na Tehnični fakulteti v Ljubljani kot prvi diplomant elektrotehnike in leta 1934 tudi doktoriral.

V Medvodah se je 18. 9. 1802 rodil politik Matija Kavčič. Bil je izvoljen v deželni zbor in v frankfurtski državni zbor, kjer je zagovarjal svobodo vere in odpravo podložništva.

V Cerkljah na Gorenjskem se je 19. 9. 1796 rodil stavbenik Matej Medved. Uveljavil se je s tehnično zahtevno gradnjo kupole ljubljanske stolnice leta 1841.