Iliada v novem prevodu

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 23. september 2018 / 19:35

Homer-Sovre: »Pesem, boginja, zapoj, o jezi Pelida Ahila, / srdu pogubnem, ki silo gorja prizadel je Ahajcem: / množico duš močnih upotil je v Hadove dvore, / duš junakov, a trupla pesom prepustil je v žrtje, / pticam ujedam za plen: tako sklep Zeusov je tekel, / prav do dne, ko stopila v razdvoj sta po burji prepira / vojvoda mož, Atrid, in po rodu odlični Ahiles.« // Homer-Kres: »Jezo, boginja, zapoj, zamero Pelida Ahila, / hudo gorje, nič koliko ran je zadala Ahajcem, / vrste najdrznejših duš je strpala v Hadove veže, / kupe junaških teles pa v trganje psom prepustila, / v lakomno žrtje ujedam, saj Zevs tako je odločil, / vse odkar sta se prvič sporekla in sprta razšla se / kralj Atrid, vladar, in Ahil, božanski bojevnik.«

Ko sem v letih okrog 1968 kot gimnazijec Homerjevo Iliado prebiral prvič, si ne bi mogel misliti, da bom temeljno delo evropske književnosti pol stoletja pozneje prebiral še enkrat v novem prevodu. Sovre je bil prevajalska veličina, a jezik se spreminja in slej ko prej pride čas za nov prevod. Tudi Sveto pismo prevajajo vedno znova in zdaj je ta usoda doletela tudi Iliado, zahtevno nalogo pa si je drznila opraviti klasična filologinja Jelena Isak Kres. Zanimivo mi je tudi dejstvo, da sem oba prevoda bral v izdajah v zbirki Kondor; Sovretov je izšel pod zaporedno številko 3 (1956), prevod Kresove pa pod št. 359 (2017). Za pokušino navajam prvo kitico prvega speva v obeh prevodih. – Za kaj gre v Iliadi? V sporu med Agamemnonom in Ahilom? »Kdo med bogovi pognal ju je v spor, nahujskal k spopadu?« (Sovre) – »Kdo od bogov je vnel med njima prepir in sovražnost?« (Kres) Tako sprašuje prvi verz druge kitice. V Homerjevem svetu so se v dejanja ljudi neposredno vpletali bogovi, njihove intervencije so bile odločilne. Po drugi strani pa se človeku, ki je šel skozi marksistično šolo, zdi, da je bil temeljni razlog za bojne pohode grških bojevnikov plen, ki so ga na ta načini osvojili. Temeljni razlog torej ni bil verski, ampak ekonomski. Tega pa so si razlagali in prikazovali v svojem duhovnem svetu, prežetem z vero. Sicer pa: ali je danes kaj drugače? Vsi vemo, da so Američani v Iraku in Afganistanu zato, da neposredno nadzirajo iraška in sosednja naftna polja. Svetovni javnosti pa dopovedujejo, kako so tam zato, da bi Iračane osrečili z demokracijo in človeškimi pravicami. Da v ozadju njihovega vojaškega posredovanja tičijo tako rekoč božanski razlogi … Berite Iliado, vse je že tam.