Lubadar se še širi

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 23. september 2018 / 19:44

V gozdovih zgornje Gorenjske je še vedno izredno stanje zaradi napada lubadarja, k čemur je prispeval tudi lanski vetrolom. Letos so za posek označili že 225 tisoč kubičnih metrov lubadark, letna količina pa naj bi bila podobna lanski. Najhuje je v Bohinju, na Mežakli in obrobju Pokljuke.

Kranj, Bled – »Lubadar je na območju blejskega gozdnogospodarskega območja še vedno problem številka ena. Gradacija ne pojenjuje, v slovenskem merilu imamo največje količine,« pravi Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). V njihovih gozdovih so letos za posek označili že 225 tisoč kubičnih metrov lubadark, kar je skoraj polovica napadenega lesa v Sloveniji (500 tisoč kubičnih metrov). Umiritev Avsenek pričakuje z ohladitvijo pod 15 stopinj Celzija, meni pa, da bi se količina letošnjih lubadark pri njih utegnila približati lanskim rekordnim 456 tisoč kubičnim metrom. Od trinajstih milijonov kubičnih metrov smreke v gozdovih blejske območne enote so jih od začetka leta 2015 morali zaradi lubadarja posekati že dober milijon, če prištejemo še vetrolome, snegolome in nekaj redne sečnje, pa posek smreke znaša kar 1,7 milijona kubičnih metrov. »To je katastrofalni trend, ki pomeni popolni preobrat gospodarjenja z gozdovi na Zgornjem Gorenjskem,« opozarja Avsenek.

Največ lubadarja je sicer še vedno v Bohinju (Jelovica, Notranji Bohinj) ter na Mežakli in obrobju Pokljuke. »Sama Pokljuka je še v mejah manjših žarišč, smo pa tam decembra lani imeli vetrolom, zaradi katerega se je nabralo za sto tisoč kubičnih metrov polomljenega drevja. To je eden od razlogov, da imamo še vedno toliko lubadarja. So pa razlogi še drugje: veliko smreke je na neprimernih, predvsem suhih kraških rastiščih, tu so še težko dostopni tereni oz. varovalni gozdovi, kjer ni možna sanacija, in lastniška problematika,« našteva Avsenek.

Letos že več kot dva tisoč odločb

Kot pravi, imajo še vedno izredno stanje, tako da vsi gozdarji, tudi tisti na drugih nalogah, pomagajo pri odkrivanju žarišč, označevanju drevja za posek, izdajanju odločb za sanacijsko sečnjo, svetovanju lastnikom, kontroli, načrtovanju vlak, žičnih linij, izvršbah … Letos so izdali 2100 odločb lastnikom gozdov, ki so doslej posekali od 197 od 225 tisoč kubičnih metrov označenih lubadark. Kar polovico napadanega drevja je v gozdovih Nadškofije Ljubljana. »Z odzivnostjo lastnikov nismo zadovoljni, saj zamujajo z roki, ki bi bili potrebni, da bi bili učinkovito preprečevali širjenje lubadarja. Res pa je, da so količine tako velike, da primanjkuje izvajalcev, odkup lesa se ustavlja, kopičijo se skladovnice ob cestah … Skratka, obseg dela je za celotno gozdno verigo predimenzioniran, zato prihaja do številnih ozkih grl,« je pojasnil.

Ker je napad lubadarja velikopovršinski, je tudi veliko površin golih. »Do natančnejših podatkov bomo prišli pozimi, ko bo čas za obdelavo podatkov, vsekakor pa gre že za nekaj tisoč hektarov. Večina površin se bo ogozdila, pomladila po naravni poti. Tam, kjer bo potrebna umetna obnova, pa pričakujemo kar veliko težav,« je dejal ter opozoril na pomanjkanje sadik, težave pri izvedbi, slab interes lastnikov, potrebo po vzdrževanju obnovljenega gozda …

Na spodnjem Gorenjskem lubadar v upadu

Na območju kranjske območne enote ZGS je od lubadarja napadenega drevja precej manj kot na zgornjem Gorenjskem. Zaradi napada smrekovih podlubnikov so letos označili slabih 35 tisoč kubičnih metrov lesa, kar je trikrat manj kot v istem obdobju lani. »Manjše številke nas ne smejo zavesti, saj so bile količine napadenega drevja v zadnjih dveh letih res izredne,« je dejal vodja kranjske območne enote Janez Logar, ki ocenjuje, da bodo letos za posek označili okoli 41 tisoč kubičnih metrov drevja. Največja žarišča so na območju gozdnega predela Hrastnik (začetek Selške doline) ter v Kokri in na Jezerskem, kjer so k prenamnožitvi botrovali tudi žledolom leta 2014 in težke terenske razmere, ki so ponekod ovirale ali celo onemogočale sanacijo. Od začetka leta 2015 je bilo v gozdovih kranjske območne enote zaradi podlubnikov posekanih blizu 400 tisoč smrek oz. 510 tisoč kubičnih metrov lesa.

S potekom sanacije so, tako Logar, zadovoljni, saj se večina lastnikov dobro zaveda nevarnosti podlubnikov. A ker izredne razmere trajajo že od 2014, so lastniki vse bolj naveličani in utrujeni. Po izvedeni sanitarni sečnji marsikomu zmanjka volje za obnovo in nego prizadetih površin. »Težava so tudi zahtevni postopki koriščenja evropskih sredstev za sanacijo prizadetih površin. Sanacijski načrt za podlubnike, ki je predpogoj za koriščenje evropskih sredstev, je bil sprejet šele sredi letošnjega leta,« je razložil Logar. Izpostavil je tudi pomanjkanje državnega denarja za sanacijo in obnovo poškodovanih gozdov, saj so letos lahko zagotovili sadike le za tretjino letnega programa načrtovane sanacijske sadnje.