Matevž z diplomo iz Cambridgea

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 17. september 2018 / 07:59

Univerza v Cambridgeu je bila ustanovljena okoli leta 1209 in velja za eno najuglednejših univerz na svetu. Vanjo je kot študent vstopil Matevž Poljanc iz Sebenj, pogoji za vpis pa so bili vse prej kot lahki. A tudi študij zahteva resnost. Če izpita ne narediš v prvem in edinem roku, si s študijem zaključil. A je sistem »fer«, ker naredijo vse za študenta že prej, da mu uspe.

Matevž Poljanc je bil dijak Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu, vsa štiri leta je obiskoval programerski krožek in se udeleževal tekmovanj. Njegove uspehe na tem področju je dopolnilo tekmovanje American Computer Science League, od koder se je še z dvema slovenskima sotekmovalcema vrnil z zlatom. »Da bom študiral računalništvo, mi je bilo kristalno jasno. V tem uživam, ker si ves čas postavljen pred miselne izzive, reševanje problemov, zelo malo je monotonosti. Spogledoval sem se že z interdisciplinarnim študijem računalništva in matematike pri nas, ko sem se, iskreno, bolj za 'štos' spletno prijavil na Univerzo v Cambridgeu, že v naslednjem koraku pa prijavo vzel zelo resno. Cambridge sem izbral, ker je bil ocenjen kot najboljša univerza za računalništvo v Evropi. Prijavo sem uspešno prestal, povabili so me na razgovor. Ta je obvezen, da ocenijo, ali je kandidat primeren za sistem, kot ga imajo postavljenega na univerzi. S tem je bil izbirni proces zaključen. Potem sem pa čakal ... Ponudba za študij je prispela po pošti, s pogoji vred. Kar je pomenilo, da sem na maturi moral doseči najboljše ocene iz matematike, angleščine, kemije in informatike ter predložiti certifikat iz znanja angleščine. Če temu zadostiš, si sprejet, sicer ne.« Matevžu, zlatemu maturantu, je uspelo.

Študij je kratek, ampak intenziven, je pojasnil Matevž: »Na šolsko leto so trije osemtedenski semestri in to je vse, kar je študijskih obveznosti v letu. Izpitno obdobje je samo eno na koncu šolskega leta. Če ne narediš izpitov v prvem in edinem roku, si s študijem zaključil. A je sistem 'fer', ker naredijo vse za študenta že prej, da mu uspe. Med študijem sem imel ves čas na voljo tutorja, ki je spremljal moje neakademsko življenje (ali sem se v redu vključil v študentsko življenje, imam kakšne osebne težave ...), in še nekoga, ki je spremljal moj napredek pri študiju. Če bi se mi kje zataknilo, bi mi ponudili dodatno pomoč. Ob predavanjih smo imeli za vsak predmet še dodatno uro na teden v zelo majhnih skupinah, kjer si predavatelja lahko vprašal vse v zvezi s snovjo. Za to uro si se moral tudi vnaprej individualno pripraviti s predpisanim delom, da je predavatelj lahko tudi sam ocenil, ali snov razumeš in napreduješ. Ves ta sistem mi je zelo ustrezal.«

Tri leta je trajal študij prve stopnje na Univerzi v Cambridgeu. Sto študentov je bilo vpisanih v letniku v smer računalništvo in po podatkih spletne strani Unistats vseh sto diplomantov tudi dobi zaposlitev; v povprečju je po desetih letih vsaj en študent milijarder, naslednjih 20 pa milijonarjev. »V Angliji podjetja kar tekmujejo za nas,« je ponazoril. A Matevž se je po končanem študiju junija letos vrnil domov. »Razlog je najprej oseben, ker zaročenka študira fizioterapijo v Ljubljani. Pri nas je tujina tudi v zvezde kovana, a si po večini sam v eni sobici v tuji deželi.« In tako je Matevž v lovu za službo v Sloveniji, izziv mu je delo s čim manj rutine in z reševanjem čim težjih problemov.

Za študij v Angliji, ki je finančni zalogaj, je Matevž pridobil republiško štipendijo Ad futura za izobraževanje, s katero je pokril šolnino, 9250 angleških funtov na leto, ter dodatnih 1000 funtov za pokritje življenjskih stroškov. S tem je lahko shajal. Univerza med študijskimi obveznostmi tudi ne dovoli, da študentje zraven delajo, priporoča pa, da delajo med poletnimi počitnicami. Matevž je prakso opravljal v oddelku tehnološkega razvoja znane investicijske banke JPMorgan Chase & Co.