Ples v dežju v počastitev Mihe Baloha

Miha Baloh je letos praznoval devetdeseti rojstni dan, na Jesenicah so se mu poklonili s filmsko projekcijo in predstavitvijo njegovega življenja in dela. »Velik je že po postavi, velik je kot umetnik, je tudi velik domoljub,« je o njem dejal prijatelj Boris Bregant.

Jesenice – Na Jesenicah so se v torek zvečer s projekcijo filma Ples v dežju v Kolpernu poklonili jeseniškemu filmskemu in gledališkemu igralcu Mihi Balohu, ki je maja letos praznoval devetdeseti rojstni dan. O Balohu, ki se dogodka zaradi bolezni ni udeležil, je spregovorila Nina Hribar iz Gornjesavskega muzeja Jesenice, ki je orisala njegovo ustvarjalno pot. Kot je dejala, je njegova gledališko-filmska kariera trajala kar sedem desetletij, v tem času je ustvaril več kot petdeset glavnih vlog tako na odru kot na filmskem platnu, igral je tako v slovenskih, jugoslovanskih kot koprodukcijskih in tujih filmih. Med drugim je igral kar v petih filmih o Vinetouju, v koprodukcijski televizijski nadaljevanki Omer Paša je odigral naslovnega junaka. Najbolj so mu ležale vloge antijunakov in problematičnih ljubimcev, njegova najljubša je bila vloga kurirja Aleša v filmu Veselica, četudi menda v pogovoru najlepše spomine obuja na ustvarjanje na odrskih deskah, zlasti v Trstu.

Za svoje delo je dobil več priznanj, leta 2008 je postal častni občan Jesenic, leta 2014 pa je prejel priznanje bert za življenjsko delo na področju filmske igre, ki mu ga je podelilo Društvo slovenskih režiserjev.

O Balohu je na dogodku spregovoril tudi njegov prijatelj Boris Bregant, ki je dejal, da je Miha velik v vseh pogledih. Velik je že po postavi, velik je kot umetnik, je tudi velik domoljub. »Velik je, ker zna ljubiti, pomagati, svetovati in se odločno upre vselej, ko kdorkoli nastopi proti osnovnim človekovim pravicam in svobodnemu odločanju,« je dejal Bregant. In čeprav je Baloh že v prvih mesecih življenja zapustil Jesenice, se je od prvih nastopov naprej vedno vračal na oder jeseniškega gledališča in se nikoli ni odrekel nastopom pred jeseniško publiko, tudi ko je bil na vrhuncu umetniškega ustvarjanja. Na Jesenicah živi tudi zadnja leta, po Bregantovih besedah pa je tudi v 91. letu življenja še vedno iskriv, duhovit sogovornik, ki se rad in živo spominja preteklosti. Kot je dejal Bregant, je Balohovo bogato življenje zagotovo vredno romana: »Nekdo bi moral napisati roman o njem, saj si to zasluži ...«