Irsko vprašanje

Dne 11. septembra leta 1649 so Angleži v Droghedi izvedli enega najhujših pokolov nad Irci, ki so po verski reformaciji v Angliji ostali katoličani.

Na Irskem je eno od svetovnih žarišč nasilja vladalo več stoletij. Nasprotja so se skozi zgodovino menjavala, občasno pa so izbruhnila dejanja s krvavimi posledicami. Na eni strani gre za borbo za samostojno državo Irsko, brez angleškega tutorstva, na drugi pa tudi za nasprotja med samimi Irci zaradi različnih veroizpovedi – katoličani in protestanti.

Z Jakobom I. (1603–1625), sinom Marije Stuart in lorda Darnleyja, je stopil na angleški prestol kralj, ki zaradi škotske vzgoje ni dobro poznal angleških razmer in je zato poskušal okrniti pravice parlamenta. V času njegovega naslednika Karla I. (1625–1649), drugega Stuarta na angleškem prestolu, so boji za ustanovitev absolutistične monarhije v Angliji dosegli vrhunec. Spori so se nazadnje končali z zmago Oliverja Cromwella, podeželskega plemiča in odločnega independenta (protestantska verska ločina), ki je dal kralja postaviti pred sodišče. To je Karla I. obsodilo na smrt in januarja 1649 so ga obglavili. Anglija je postala republika in vladavina Stuartov je bila za nekaj časa prekinjena.

Klub zmagi je Cromwell le stežka napravil red v državi. Večkrat je moral razpustiti parlament, odpravil je zgornji dom, v katerem so bili v večini predstavniki kraljeve stranke, in nazadnje razpustil še okrnjeni parlament. Ko se je konstituiral novi parlament, je vzel volilno pravico vsem nasprotnikom svojega režima. Kljub temu se mu parlament ni zdel dovolj ustrežljiv, zato ga je znova razpustil in od leta 1653 na predlog vojske vladal deželi kot lord protektor. Tako je v Angliji monarhijo za nekaj časa zamenjal diktatorski režim.

Oliver Cromwell v notranji politiki ni imel sreče. Leta 1542 se je angleški kralj Henrik VIII. razglasil za kralja Irske. Po verski reformaciji v Angliji so Irci ostali katoličani in se med angleško buržoazno revolucijo večkrat uprli Angležem. Cromwell je njihove upore krvavo zatrl, najhujši pokol je izvedel 11. septembra 1649 v Droghedi. Cromwell je dal pobiti vse prebivalce Droghede, kar naj bi bilo svarilo za celotno deželo. Cromwell ji je vzel skoraj vso zemljo in jo razdelil med angleške lorde in veleposestnike, tako da se je političnemu suženjstvu pridružilo še gospodarsko.

Angleži so se množično naseljevali v Irski, zlasti v Ulstru. Njihovo naseljevanje je imelo velike posledice tudi v kasnejšem razvoju dogodkov. Ulster, na severu irskega otoka, je namreč postal večinsko protestantski in zagovornik združitve z Anglijo. Čeprav imajo tudi v njem večino Irci, se na referendumu niso odločili za priključitev k svobodni irski državi. Ker del prebivalcev odločno zahteva združitev z Irsko, prihaja stalno do velikih izgredov, ki se še vedno končujejo tudi z velikimi tragedijami.

Pregovori in reki

Armenski pregovor: Medved je rekel: Nikogar se ne bojim, razen svojih dveh bratov.

Švedski pregovor: Bratje imajo isto kri, a malokdaj isto barvo.

Angleški pregovor: Vsak konj misli, da je njegov tovor najtežji.

Smeh ni greh

Žena: »Vsega imam dovolj! Takoj po novem letu se bom ločila!«

Mož: »Ali ne bi moglo biti to že preje, da bi lahko prijetno silvestroval?«

V prijetni družbi se Milan brani pijače: »Če preveč pijem, začnem krvaveti iz nosu.«

Brane: »To ti pa verjamem. Tudi jaz sem imel nekoč takšno ženo ...«