Po slovensko na Dobraču

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / petek, 7. september 2018 / 11:04

Pred enim letom so na 2166 metrov visokem Dobraču (Dobratsch po nemško), ki mu rečejo tudi Beljaške Alpe in se z odtrgano južno steno dviguje nad Ziljsko dolino, na slovenski cerkvi namestili dvojezično tablo, ki spominja na nastanek cerkve leta 1690. Po pripovedovanju pobudnikov dogodka so imeli z namestitvijo dvojezične slovensko-nemške plošče pri cerkvenih oblasteh kar nekaj težav in je moral osebno posredovati sedaj že bivši celovški škof dr. Alois Schwarz. Na Dobraču je postavljena tudi nemška cerkev, na kateri pa plošča, ki pripoveduje o nastanku cerkve, ob vgraditvi za nikogar ni bila moteča.

Slovenska cerkev, postavljena na robu prepadne stene in posvečena Marijinemu vnebovzetju, ima zanimivo zgodovino nastanka. Leta 1690 sta se plemiška zakonca Semmler, lastnika Levjega gradu v Čačah pod Dobračem, zaobljubila, da bosta na Dobraču postavila cerkev, če bo njun gluhonemi sin po Marijini priprošnji ozdravel. Njuna prošnja je bila uslišana, vendar je beljaško sodišče zgraditev cerkve prepovedalo. Zakonca sta vztrajala in cerkev zgradila na svoji zemlji in tako dala Dobraču tudi slovenski obraz. Že lega cerkve je nekaj posebnega. Je med najvišje ležečimi cerkvami v Evropi, njeno pročelje pa krasi slika Črne Madone, ki jo je leta 2007 naslikala akademska slikarka Helga Druml, rojena v Beljaku. Živela in ustvarjala je tudi v Čajni / Noetschu v Ziljski dolini pod Dobračem.

Jutri, 8. septembra, leto po odkritju plošče, bo znova slovenski dan na Dobraču. Ob 9.30 bo zbirališče na dobrih 1700 metrov visoko ležečem parkirišču Rožtrata / Rosstratte. Sledilo bo slovensko geološko in botanično vodenje po nacionalnem parku do vrha, za kar bo poskrbel Reinhold Jannach. Hoja ni zahtevna. Opoldne bo v slovenski cerkvi maša, ki jo bo daroval župnik Peter Olip, za petje pa bo poskrbela skupina Katoliška akcija iz Celovca. Maša bo v vsakem vremenu. Na vrh Dobrača vabijo Slovensko prosvetno društvo Dobrač z Brnce, Slovensko prosvetno društvo Zila, Slovensko planinsko društvo Celovec, fara Čače / Saak in Klub 99 Celovec.