Letos več sršenov in os

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / ponedeljek, 3. september 2018 / 10:28

Čebelarji potrjujejo, da je letos več sršenov in os kot pretekla leta. Kranjski poklicni gasilci praktično vsak dan prejmejo klic na pomoč za odstranitev sršenjega ali osjega gnezda.

Kranj – Dr. Peter Kozmus, strokovni vodja rejskega programa za kranjsko čebelo v Sloveniji in podpredsednik svetovne čebelarske organizacije Apimondia je potrdil, da je letos v naravi prisotnega veliko sadja, ki je osnovna hrana za ose, sršene ... »Že v tem času je v posameznih regijah os in sršenov več kot prejšnja leta, pričakujem pa, da se bo njihovo število v prihodnjih mesecih še povečalo.« Dr. Kozmus je še pojasnil, da čebelam ose in sršeni ne povzročajo večje škode, a to v primerih, ko so čebelje družine dobro razvite in primerno oskrbovane. »V nasprotnem primeru se ne morejo učinkovito braniti in lahko postanejo tarča napadov, ropanj os, sršenov pa tudi sosednjih čebel. Drugače naši sršeni (Vespa crabro) v Sloveniji čebelam ne povzročajo večje škode, v primerjavi z azijskim sršenom (Vespa velutina), ki ga v Sloveniji (še) ni, se nam pa prek Francije in Italije vsako leto vztrajno približuje. Ta sršen je do evropskih čebel zelo agresiven in lahko uniči tudi močnejšo čebeljo družino in izprazni panj.«

Da je letos problematika sršenov in os velika, je potrdil tudi Andraž Šifrer, namestnik direktorja in vodja gasilske operative pri Gasilsko-reševalni službi Kranj: »Naša enota ima vsak dan vsaj en tovrsten dogodek. Občanom svetujemo, naj najprej sami poskušajo nevarnost (gnezdo) odstraniti in okolico poškropiti s sredstvi, ki se dobijo v trgovini. Seveda naj pri tem početju ne bodo preveč pogumni, da ne bo prišlo do neljubih pikov. V preteklosti se je že zgodilo, da so ljudje gnezdo poskušali tudi požgati in je prišlo do požara. Tega nikar ne počnite. Gasilci se zaščitimo z ustrezno opremo, gnezdo odstranimo v posebno vrečko, potem pa sršene, ose ... izpustimo v naravo, kjer si ustvarijo oz. poiščejo novo bivališče.« Vse primere pomoči doslej so gasilci obravnavali kot ogrožanje življenj, zato teh intervencij tudi niso zaračunali, kar bi lahko storili, če bi prepoznali, da nevarnosti ni bilo.

Odziv na pik sršena, ose ... je individualno pogojen, pri nekaterih osebah nastaneta na mestu vboda zgolj majhna oteklina in rdečica, pri posameznikih se lahko razvije anafilaktični šok, življenje ogrožajoče stanje. Kot svetuje Barbara Urbanc, dr. med., iz Splošne bolnišnice Jesenice, pri lokalno omejeni reakciji pičeno mesto hladimo z obkladki in potem namažemo s hladilnim gelom, ki je na voljo v prosti prodaji v lekarnah. Če je reakcija na pik sistemska in pride do šoka, težkega dihanja, padca tlaka, generalizirane koprivnice po celem telesu, je potrebno hitro ukrepanje in je treba takoj poklicati na številko 112, kjer se bodo ustrezno odzvali. Če pa je že znana alergija na pik, prizadeti ve, kaj storiti. Zdravnica več previdnosti po piku svetuje pri manjših otrocih in zato priporoča vsaj preventivni obisk pediatra, sploh če otroka boli, pride do mrzlice oziroma toksične reakcije.