Davški fantje spet »vlekli uši«

Na letošnjem Dnevu teric, ki je tudi tokrat privabil več tisoč obiskovalcev, je Turistično društvo Davča praznovalo petdesetletnico. Davški fantje so se po dolgih letih spet pomerili v igri vlečenje uši tako kot na prvih Dnevih teric.

Davča – Turistično društvo (TD) Davča je minuli konec tedna uspešno spravilo pod streho že 34. Dan teric. Sobotni veselici je v nedeljo sledil tradicionalni etnografski program s prikazi predelave lanu, še pred tem pa so s kulturnim programom obeležili petdesetletnico TD, ki so ga Davčarji ustanovili leta 1968. V želji ohraniti stara opravila in običaje, povezane s predelavo lanu, je društvo že dve leti po ustanovitvi priredilo prvi Dan teric.

S prireditvijo diha vsa vas

Prireditev so organizirali deset let zapored, po nekajletni prekinitvi pa so jo ponovno obudili in jo ohranili vse do danes. Z leti je krepko prerasla lokalne okvire in je povsem primerljiva z drugimi tovrstnimi prireditvami na Gorenjskem, je poudaril predsednik društva Alojz Jelenc in dodal, da pri izvedbi stopi skupaj ves kraj. Tudi Franc Peternelj, prvi predsednik in edini še živeči ustanovni član društva, je dejal, da si ni mislil, da bo prireditev prišla na tako visok nivo. Ob tej priložnosti mu je Gorenjska turistična zveza podelila priznanje za dosežke pri razvoju turizma, turistično društvo pa se mu je zahvalilo s posebno sliko sejalca, ki je delo slikarja Mira Kačarja iz Sorice. Po besedah Jelenca simbolizira prvega predsednika: »Začel je sejati lan, mi ga pa danes žanjemo.«

Od bilke do platna

Že sobotna veselica je bila lepo obiskana, še živahneje pa je bilo v nedeljo, ko se je pri Vrhovcu po ocenah organizatorjev zbralo vsaj 2.500 do tri tisoč obiskovalcev. Z zanimanjem so si ogledali tudi etnografski program, v katerem so prikazali večino opravil, povezanih s predelavo lanu: od puljenja lanu na njivi, sušenja v laneni jami do trenja lanu, pri katerem so tericam znova ponagajali fantje, tudi s slamnatim moškim. Mladi Davčarji so tokrat po dolgih letih prikazali igro vlečenje uši, ki so jo izvajali na prvih prireditvah. Kot je pojasnila domačinka Minka Peternelj, so fantje nekoč z vlečenjem vrvi, napete okoli glave, tericam hoteli pokazati, kdo je močnejši. V nadaljevanju so sledili tudi ostali postopki predelave lanu, od mikanja in tresenja prediva ter predenja na kolovratu do tkanja na statvah. Ogledati si je bilo možno tudi vrtanje lesenih cevi za vodo ter pripravo drv po starem in s sodobno mehanizacijo, zadnji del prireditve pa je bil v znamenju veselice.

»Na Dnevu teric sem zagotovo že petič. Zanimajo me stari običaji, zato se pogosto odpravim tudi na druge etnografske prireditve,« je dejala Jana Aljančič iz Podbrezij, ki je prvič s seboj pripeljala tudi osemletno vnukinjo Zalo. Med obiskovalci smo opazili tudi znano klovneso in pisateljico Evo Škofič Maurer, ki poletne dneve preživlja v Selški dolini, v Ojstrem Vrhu. »Čudovito je. Prvič sem videla celoten postopek predelave lanu. Zanimivo je videti, kaj vse je potrebno, da od rastline pridemo do obleke ali rjuhe. Postopek je strašno lep, a dolgotrajen. Kakšno spoštovanje je nekoč moralo biti do lanenih oblek, po drugi strani pa se danes tako lahkotno kupuje in meče stran oblačila, saj se premalo zavedamo, da s tem vseeno izkoriščamo naravne vire,« je opozorila Škofič Maurerjeva. Zaupala nam je še, da še vedno hrani mamine lanene rjuhe, ki so poleti prijetno hladne, in da je tudi njena stara mama predla na kolovratu.