Bled

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / torek, 14. avgust 2018 / 09:40

Na Bledu in tudi v drugih slovenskih letoviških krajih je ta hip vse polno ljudi. Tujcev, ki prinašajo dragoceni zaslužek, domačinov, ki se ohladijo za kakšen dan ali dva, morda le za popoldan ali za kakšno uro. Ko sem bila v srednji šoli, sva šli pogosto s prijateljico na Bled. S kolesom od doma, plavat na otok, v trgovino po sendvič, tarok ob jezeru in s kolesom nazaj domov. Nazaj sva se večkrat vračali pod hribi, torej čez Begunje v Tržič in od tam v Kranj. Ko to danes pripovedujem otrokom, le zmajujejo z glavo in mi prigovarjajo, da se ne bomo se šli kopat na Bled s kolesom, je prevroče. Popustim in si mislim, no prav, pa se peljimo z avtom. Na cesti je gneča, zastoj, cesto popravljajo. Počutim se kot sardela v konzervi. Na Bledu ni kje parkirati, vse je polno in vsi iščemo še kakšno prosto mesto. Na železniški postaji domačin prijazno opozarja obiskovalce, da tam pač ni dovoljeno parkirati. Umaknili so znak za prepoved parkiranja, da bodo lahko pobirali kazni. Obupano ga gledam, kam pa naj potem parkiramo, in domačin pravi: »Ajd – na moj parking. Koliko vas ima? Ti i kčerka, ajdite na kupanje, do pet, šest sati, ajdite.« Prijazen gospod, hvala, si mislim, vendar tako ne gre več. Naslednjič, ko se gremo kopat na Bled, gremo z avtom do Radovljice, tam parkiramo in s kolesi na Bled. Tokrat ni nihče več protestiral, ker je na lastni koži občutil, da je enostavneje priti na Bled s kolesom. Prepričala sem jih, da plavamo na otok. Po otoku ne hodimo s kopalkami, seveda ne, tudi prepovedano je. Se pa usedeš na pomol in si nekoliko odpočiješ. Tam sem opazovala zanimivo druščino obiskovalcev otoka in Blejskega jezera. V jezeru smo kopalci, plavalci, suparji, ljudje se vozijo s kajaki, v jutranjih urah veslači trenirajo, najbolj množično se na otok pripeljejo s pletno ali z lesenim čolnom. Kopalci smo v kopalkah, turisti so v poletnih oblačilih, arabske ženske so v burkah in zavite v rutah. Večina obiskovalcev je azijskega in arabskega porekla. Ali mi je bilo zanimivo ali malo čudno, ko sem sedela v kopalkah na pomolu na zadnji strani otoka, torej nikakor ne pod stopnicami, da si malo odpočijem od plavanja, ko je ženska v burki stopila s pletne, da si ogleda otok s cerkvico in vsem drugim. Rikli, ki je začetnik blejskega turizma, je s svojimi gosti izvajal sončno in zračno terapijo z ohlapnimi oblekami, celo goli so telovadili, kar je bilo za tisti čas zelo posebno. Poleti je v zahodnem svetu ob vodah, jezerih in morjih vse v kopalkah, arabske ženske pa v svojih oblačilih. Le kako se počutijo? Prihajajo si ogledovat naš svet, ne morejo pa ga začutiti tako, kot ga mi čutimo. Kako je, če se ne smeš kopat v vodi, le gledaš jo odet v črna oblačila? Če gremo mi v arabski svet, moramo biti oblečeni po njihovo. Ekonomija je tista, ki poganja ves svet. Gost je gost, več kot troši, boljši je – in dokler je mirno, lahko le opazujemo medkulturne razlike in se čudimo.