Mestni piskači odprli radovljiški festival

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Kultura / torek, 7. avgust 2018 / 08:20

S koncertom ansambla Capella de la Torre se je v soboto v slikoviti Baročni dvorani Radovljiške graščine začel letošnji Festival Radovljica, tokratni je že šestintrideseti zapored. V dobrih dveh tednih se bo na njem zvrstilo deset imenitnih glasbenih dogodkov, eden od njih tradicionalno tudi v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem.

Radovljica – Že prvi koncert je navdušil festivalsko občinstvo v do zadnjega kotička polni Baročni dvorani Radovljiške graščine. Pričakovano, saj je umetniški vodja festivala Domen Marinčič, ki je za svoje delo dan pred začetkom festivala prejel plaketo Občine Radovljica, tudi letos pripravil imeniten spored, ki sega globoko v zgodovino glasbene zakladnice, vse do skandinavske poezije desetega stoletja. Festival je sicer znan po poudarku na starejši glasbi, a že vrsto let vključuje v svoje sporede tudi redko izvajano glasbo 19. in dvajsetega stoletja, pogosto na ustreznih zgodovinskih glasbilih. »Letos so kar trije koncerti posvečeni starejši slovenski glasbi,« je v otvoritvenem nagovoru poudaril umetniški vodja Domen Marinčič. »Upam, da bo prav vsak našel kaj zase.«

Ansambel Capella de la Torre, ki je izvedel uvodni koncert letošnjega festivala, velja za enega vodilnih pihalnih ansamblov za renesančno glasbo na svetu, doslej so izvedli skoraj tisoč koncertov in posneli 25 zgoščenk z repertoarjem od glasbe mestnih piskačev od duhovne polifonije 16. in 17. stoletja. Na sobotnem koncertu z naslovom Mestni piskači v renesančni Evropi so predstavili repertoar, kakršnega so izvajale dvorne, mestne in cerkvene glasbene kapele 16. in zgodnjega 17. stoletja. Festival se je v ponedeljek nadaljeval s koncertom Miriam Andersén in Poula Hoxbroja; pesmi in plesi Vikingov, ki jih izvajata, nadaljujejo festivalsko tradicijo rekonstrukcij zelo stare glasbe.

Po prvih sodobnih izvedbah poznorenesančne glasbe iz kornih knjig ljubljanskega knezoškofa Tomaža Hrena na lanskem festivalu je letos na vrsti maša, katere avtor je cesarski kapelnik Jean Guyot de Châtelet, ki se je ohranila samo v Ljubljani, in druge skladbe iz starejšega dela Hrenove zbirke. Drevi jih bo v cerkvi sv. Petra izvedel desetčlanski angleški vokalni ansambel The Brabant Ensemble.

V četrtek je na sporedu recital Mikayela Balyana na zgodovinskem klavirju. Program bo povezal Mozartovo in Hummlovo glasbo z deli njunih sodobnikov Pollinija in Dusíka, ki sta dolgo živela v Ljubljani. Festivalsko dogajanje se v soboto seli v Velesovo. »Kot nadaljevanje cikla Bachovih objavljenih, a pri nas redko izvajanih zbirk, ki smo ga začeli pred štirimi leti, bomo v Velesovem slišali izbor skladb iz njegove prve publikacije za orgle Clavier-Übung III,« pojasnjujejo organizatorji.

Trio Candens Lilium bo prihodnji ponedeljek predstavil srednjeveške pesmi Carmina Burana v novi luči, daleč od slavne uglasbitve Carla Orffa. Na zgodovinskih godalih s črevnatimi strunami bodo na koncertu prihodnji četrtek zazveneli kvinteti Schuberta in Boccherinija, na naslednjem koncertu pa bo znani nemški tenorist Gerd Türk izvajal angleške pesmi, ki jih je navdihnila poezija starogrškega pesnika Anakreona.

Slavni vokalni sekstet Singer Pur bo na predzadnjem koncertu letošnjega festivala nastopil z duhovno glasbo nemške romantike. Na sklepnem koncertu s petimi glasbeniki in tremi plesalci pa bosta v ospredju zbirki, ki ju je Isaac Posch pred štiristo leti posvetil koroškim in kranjskim deželnim stanovom.