Pri delu v hlevu jim pomagajo trije roboti

Gašperlinovi z Luž so pred tremi leti zgradili nov, sodoben hlev, v katerem jim pri oskrbi 175 glav goved pomagajo trije roboti – za molžo krav, za čiščenje rešetk in za premeščanje krme na krmilni mizi.

Luže – Na Gašperlinovi kmetiji, po domače se reče Pr' Berlin, ima govedoreja že dolgo tradicijo, do razpada jugoslovanskega trga so pridelovali tudi krompir, v najboljših letih so ga posadili od tri do štiri hektarje na leto. Leta 1987 so zgradili nov, za tiste čase sodoben hlev, v katerem so lahko redili največ sedemdeset goved. Hlev je kmalu postal pretesen, predvsem pa ni več omogočal sodobnega načina reje. Vse živali so bile privezane, ni bil zračen in predvsem poleti je bilo zelo vroče, delo v njem je bilo težavno in zamudno. Molža je potekala s pomočjo mlekovoda na štiri enote, krmljenje je bilo ročno.

Na kmetiji so v takšnih razmerah začeli razmišljati o gradnji novega sodobnega hleva na lokaciji, ki je nekaj sto metrov oddaljena od hiše in starega hleva. Na spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno so čakali sedem let, nekaj zapletov je bilo tudi s »prenosom« gradbenega dovoljenja z očeta Jožeta na sina Klemna, ki je na kmetiji uradni »nosilec« osnovne kmetijske dejavnosti in je tudi kandidiral na razpis za naložbe v nove izzive na področju živinoreje. Z gradnjo hleva so začeli 20. marca 2014, zaključek so načrtovali že do konca leta, a se je gradnja za nekaj mesecev zavlekla. Vsi izvajalci del se niso držali rokov, »navijali« so cene, zaračunavali so dodatne stroške, na kmetiji so se takrat obrnili za pomoč tudi na pravno službo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Dobre izkušnje z robotsko molžo

Konec dober, vse dobro! Prej kot v enem letu od začetka gradnje, natančneje 12. marca 2015, so v novem sodobnem hlevu, ki je dolg 51 metrov in širok trideset metrov, že prvič molzli. V hlevu je prostora za prosto rejo 86 krav molznic in za 62 glav mladega goveda, hlev je bolj zračen, predvsem pa omogoča lažje delo. Pri delu jim pomagajo trije roboti – za molžo, za čiščenje rešetk in za premeščanje krme na krmilni mizi. »Prve pol leta smo z robotsko molžo zgubljali živce, a potlej smo se tako ljudje kot krave navadili na spremembo. Fizičnega dela je manj, kot ga je bilo prej, a vseskozi je treba preko mobitela spremljati dogajanje v hlevu in po potrebi ukrepati. Mobitel me tako opozori, če je bila molža posamezne krave trikrat zapored neuspešna, če so vedra za odpadno mleko polna ...« pravi Klemen in dodaja, da večina krav prihaja na molžo k robotu dvakrat na dan, nekatere pa tudi večkrat. Zanimiva je tudi izkušnja iz časov, ko je bilo v novem hlevu še manj krav, kot jih je zdaj, takrat so prihajale krave k robotu na molžo bolj pogosto, v povprečju 2,6-krat na dan, in takrat je bila tudi mlečnost višja.

Hlev je zdaj poln, v njem je trenutno 83 krav, od tega jih 76 molzejo, skupaj z »mladino« je vseh goved 175, od tega je deset do dvanajst glav v starem hlevu. Čreda je mešana, največ je črno-belih krav, sicer pa so tudi lisaste in rjave pasme. Pri kravah dosegajo v standardni laktaciji povprečje 28 litrov mleka na dan, njihov cilj je, da bi malo zmanjšali čredo in dosegali višje povprečje do 32 litrov mleka na kravo. Mleko prodajajo preko kranjske kmetijsko-gozdarske zadruge Sloga v Mlekop. »Cena je trenutno okrog 29 centov za liter, a da bi tudi v prihodnje lahko vlagali v razvoj kmetije, bi morala biti vsaj 32 do 34 centov,« meni 27-letni Klemen in dodaja, da jih skrbi morebitno znižanje cene, saj bi potlej le težko izpolnjevali vse finančne obveznosti

Naložba je bila velik zalogaj

Gašperlinovi so za naložbo v gradnjo novega hleva na prosto rejo, ureditev gnojne jame pod hlevom, ureditev dvorišča ter za nakup hlevske opreme in nekaj kmetijske mehanizacije kandidirali tudi na razpisu agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja za pridobitev evropskih sredstev. Z vlogo, ki so jim jo pripravili v Oddelku za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, so na razpisu uspeli in si tako zagotovili del denarja za naložbo. To jim je prineslo tudi nekatere obveznosti. »Izpolnjevati moramo poslovni načrt, voditi številne evidence,« pravi Klemen in poudarja, da je bila naložba velik finančni in organizacijski zalogaj, pravzaprav »življenjska zgodba« dveh generacij na kmetiji.

Na kmetiji obdelujejo 23 hektarjev lastnih in deset hektarjev najetih kmetijskih zemljišč. Približno 3,5 hektarja zemljišč je okrog hleva, najbolj oddaljena so na Kranjskem polju in v Zalogu pri Cerkljah. »Zemljišča za najem je težko dobiti pa še najemnine so precej visoke,« ugotavljajo na kmetiji, kjer si prizadevajo najeti še dodatna zemljišča za pridelovanje krme. Nakupa zemljišč si za zdaj ne morejo privoščiti, pa tudi sicer v bližini ni naprodaj večjih parcel. Večino krme pridelajo sami, nekaj jo kupijo. Vsako leto kupijo nekaj koruzne silaže, po potrebi dokupujejo tudi žita.

Zadnja leta vlagajo predvsem v obnovo strojev, želijo si čim prej dokončati novo hišo, ki jo gradijo ob novem hlevu in je zdaj v tretji gradbeni fazi, potlej bo treba kupiti nov traktor. Stari hlev bodo postopoma preuredili za pitanje telic, ki ne ostanejo breje, in bikov, ki jih ne morejo prodati. Dela in potreb po vlaganjih jim tudi potlej ne bo zmanjkalo. Na kmetiji sta dva zaposlena – Klemen in njegova mama Mateja, oče Jože pa je že upokojen. V konicah, ko je na kmetiji veliko dela, jim pomagajo tudi sorodniki in prijatelji.

Nižinska in hribovska lokacija

Kmetija ima poleg nižinske lokacije še hribovsko. Že 1994. leta so na Dajnarski planini v občini Železniki najeli od lastnikov zemljišč skupno 35 hektarjev planinskega pašnika. Na njem letos pasejo 138 ovc, poleg njih še jagnjeta ter tudi 12 koz. Že v devetdesetih letih jim je medved prepolovil čredo, sredi julija letos je udaril volk in jim poklal sedemnajst ovc in jagnjet, ob tem pa del tropa še vedno pogrešajo. Vsa planina je ograjena z ograjo s štirimi žicami, imajo tudi pastirja, čez zimo drobnico pripeljejo na Luže. »Dokler bo oče rad hodil v planino, bodo še ovce na Dajnarski planini. A potlej? Nisem se še odločil. Rad bi se predvsem posvetil govedoreji oziroma prireji mleka,« pravi Klemen in dodaja, da za zdaj o predelavi mleka na domu ne razmišljajo. »Ureditev sirarne bi bila velik finančni zalogaj, predvsem pa bi bilo treba najti trg, saj je tudi med malimi sirarji vse več konkurence.«