Ob obletnici prvega vzpona

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Zanimivosti / ponedeljek, 23. julij 2018 / 09:54

V počastitev šestdesete obletnice prvega vzpona po smeri Grintovčev steber je pri Češki koči potekal zanimiv dogodek Ujeti ravnovesje.

Jezersko – Jožef Žvokelj, Vinko Grilc in Štefan Lisec so pred šestdesetimi leti prvič preplezali smer Grintovčevega stebra. V počastitev obletnice je umetnica Klara Žvokelj v sodelovanju z Gorsko reševalno službo Jezersko, Planinskim društvom Jezersko, možem Urošem ter še nekaterimi kulturniki pripravila zanimivo umetniško intervencijo z naslovom Ujeti ravnovesje: Grintovčev steber.

Klara Žvokelj je magistrska študentka kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, ki v svoji magistrski nalogi združuje strast do plezanja z umetnostjo. »V magistrski nalogi se ukvarjam s konceptoma doživetja, kot ga razumeta nemška teoretika Georg Simmel in Wilhelm Dilthey. Prvi razlaga, da je življenje najbolj doživeto, ko si na robu, kar je zelo blizu doživljanju alpinistov, medtem ko drugi govori o podoživetju, saj kar doživljamo v trenutku, že prehaja v preteklost, zato je smisel doživetja v podoživljanju, ko se lahko distanciramo od dogodkov. Tako sem sama združila oba koncepta, torej sem podvig prvopristopnikov doživljala skozi plezanje, podoživljala pa skozi skulpturo, ki sem jo postavila,« teoretski vidik razlaga Žvokljeva.

Na Pastirski skali na Zgornjih ravneh nad Češko kočo je že konec junija postavila skulpturo iz kamenja in skal, ki spominja na možica, kakršni v gorah kažejo smer, podrobnosti pa razkrijejo, da prikazuje plezalno smer v Grintovškem stebru, s klini, ki jih je uporabljal Jožef Žvokelj, in konopljevko, vrvjo, ki so jo pred šestdesetimi leti uporabljali alpinisti. V sklopu dogodkov so plezalno smer osvetlili s čelnimi svetilkami, preostanek poti na Grintovec pa z baklami, o čemer je Klarin mož Uroš razmišljal že dlje časa. Land artist oziroma zemeljski umetnik Miha Brinovec, znan kot izvrsten mojster balansiranja kamnov, pa je postavil več manjših skulptur. Svoje so dodali tudi druge vrste mojstri ravnotežja. T. i. slacklinerji, ki hodijo po napetem traku, so se namreč »sprehodili« nad Škrbino.

Drugi del dogodka se je odvil minulo soboto, ko so violinistka Nina Pečar, metalofonist in violinist Gregor Mavčič ter didžeriduist Vasja Stojanovski na Češki koči pripravili glasbeni večer, na ogled pa sta bili tudi razstava fotografij ter videoprojekcija prvega dela projekta. Obakrat pa je artist Klemen Jakopin zaplesal z ognjeno palico.

Za intervencijo, kakršni smo v slovenskih gorah redko priča, je požela precej odobravanja tako lokalne skupnosti na Jezerskem kot tudi kulturnikov in umetnikov, je pa avtorico presenetil negativen odziv nekaterih posameznikov iz vrst planinske organizacije, ki tovrstnih projektov ne podpira. »Zdi se mi pomembno, da spoštujemo tradicijo, hkrati pa je pomembno gledati v sedanjost in prihodnosti. Danes se vzpostavlja gorniška scena, ki ni enaka prejšnji. Ne zdi se mi smiselno tega zanikati, ampak to sceno vključiti v gorniško kulturo,« pravi sogovornica.

Kot pravi Klara Žvokelj, se bo tudi v prihodnje posvečala raziskovanju kulturnega udejstvovanja znotraj gorništva, saj v gorah velikokrat naletimo na znamenja in pomnike, ki jih je iz kulturnih, političnih ali verskih razlogov postavil človek.

Pohodnikom bo skulptura nad Češko kočo na ogled še do konca septembra.