Bratje kapucini v samostanu v Škofji Loki, kjer je nastal Škofjeloški pasijon očeta Romualda Marušiča. / Foto: Tina Dokl

Od tod prihaja Škofjeloški pasijon

Od letošnjega julija je tudi škofjeloški kapucinski samostan vpisan v nacionalni register kulturne dediščine kot duhovni nosilec dediščine Škofjeloškega pasijona. Ta je bil sicer kot prva enota te vrste vpisan v register že leta 2008.

Škofja Loka – Kapucinski samostan Škofja Loka je bil 3. julija letos uradno vpisan kot nosilec enote nesnovne dediščine Škofjeloškega pasijona v Registru nesnovne dediščine Slovenije, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, strokovno pa zanj skrbi Slovenski etnografski muzej. Pred časom nas je o tem obvestil Aleksander Igličar, predsednik Muzejskega društva Škofja Loka. Naj spomnimo, da je bil Škofjeloški pasijon leta 2008 kot prva enota vpisan v slovenski register nesnovne dediščine, kot njegov nosilec pa je bila vpisana Občina Škofja Loka. Prvega decembra 2016 pa je bil pasijon kot prva slovenska enota vpisan na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Nacionalni register kulturne dediščine so letos na pobudo nekaterih posameznikov in kapucinov dopolnili in vanj vnesli tudi Kapucinski samostan Škofja Loka, kajti loški kapucini so nosilci duhovne dediščine Škofjeloškega pasijona. Besedilo patra Romualda Marušiča, ki ga je napisal leta 1721 prav v škofjeloškem kapucinskem samostanu, še danes hranijo v tamkajšnji knjižnici. V Registru nesnovne dediščine Slovenije je pri opisu dejavnosti loških kapucinov med drugim zapisano, da ima pri varovanju dediščine Škofjeloškega pasijona kapucinski samostan pomembno vlogo, bratje kapucini pa so po svojem duhovnem izročilu varuhi duhovne vsebine pasijona in skupaj z Občino Škofja Loka soodgovorni, da Škofjeloški pasijon ostane zvest prvotnemu namenu, oznanilu božje ljubezni v Jezusu Kristusu in povezanosti ljudi med seboj. V samostanski knjižnici je javnosti na ogled stalna predstavitev o Škofjeloškem pasijonu, ki jo je pripravilo Muzejsko društvo Škofja Loka. V muzejskem društvu dodajajo, da gre za pomembno dopolnitev vpisa, ki loškim kapucinom tudi navzven in formalno priznava status varuhov duhovne vsebine Škofjeloškega pasijona.

Kako vpis v nacionalni register kulturne dediščine dojemajo v samostanu? »To je pomembno dopolnilo, ki Škofjeloški pasijon zaokrožuje v celoto. S tem dobiva še drugi, duhovni steber, na katerem Škofjeloški pasijon sloni in hodi po Škofji Loki in svetu. Trenutno se morda še ne zavedamo dovolj veličine tega vpisa, ne le za naš samostan in Škofjo Loko, temveč za Slovenijo in svet,« je o tem povedal predstojnik loških kapucinov brat Jožko Smukavec. V nacionalnem registru kulturne dediščine je danes vpisanih 65 enot, ki imajo po enega ali več nosilcev, te vrednote pa usklajuje etnografski muzej, ki je tudi predlagal, da se register revidira z novostmi, ki jih je od vpisa leta 2008 prinesel čas. »Dopolnitev je bila spodbujena tudi z vpisom v Unescov seznam nesnovne svetovne dediščine leta 2016,« pa pravi Aleksander Igličar, ki je bil s sodelavci z občine in Loškega muzeja tudi navzoč na zasedanju Unesca v Etiopiji, ko je bila sprejeta odločitev o vključitvi na Unescov reprezentativni seznam. Da je upoštevana tudi duhovna dimenzija Škofjeloškega pasijona, po njegovem mnenju prinaša obogatitev pasijona in vseh njegovih prihodnjih uprizoritev. Kot vemo, bo naslednja leta 2021, ko bo minilo tristo let od Romualdovega zapisa.

»Pozdravljam odločitev o novem vpisu, prav kakor tudi lanski vpis kurentov s Ptujskega polja na Unescov seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine človeštva, kajti vsaka od teh stvari nas bogati,« pa odločitev o dopolnitvi vpisa v slovenski register kulturne dediščine komentira župan Miha Ješe. »Nosilec dediščine Škofjeloškega pasijona je Občina Škofja Loka, na smemo pa pozabiti, kje je bil ta pasijon napisan in v začetku tudi uprizorjen, zato je prav, da je kapucinski samostan dobil svoje obeležje med bogatimi kulturnimi znamenitostmi Škofje Loke.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / / 07:00

Kozarec vina

Vino ni samo navadna alkoholna pijača, niti ni samo hrana, pač pa je tudi zdravilo oz. bolje rečeno krepčilo, ki še posebej koristi starostnikom, slabotnim, ljudem po operacijah, slabokrvnim ... Kozar...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / sobota, 21. maj 2016 / 13:40

Na narečnih vižah tudi Frajerke in Murni

Predstavljamo še zadnja dva izmed osmih tekmovalnih ansamblov, ki bodo 10. junija nastopili na tradicionalnem, že šestnajstem Večeru slovenskih viž v narečju v Škofji Loki. Murni stavijo na štajers...

Slovenija / sobota, 21. maj 2016 / 13:01

V znamenju filma

Svetovna filmska produkcija je razpeta med Evropo in Ameriko. Če je dejstvo, da so najbolj prestižne filmske nagrade hollywoodski oskarji, je res tudi, da so največji filmski festivali evropski: Canne...

Slovenija / sobota, 21. maj 2016 / 12:59

Mladi raziskovalci o Slovencih na tujem

Urad slovenske vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je pretekli teden v Ljubljani s podelitvijo nagrad sklenil XIV. nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja Slove...

GG Plus / sobota, 21. maj 2016 / 12:57

Zgradil hišo, ki »diha« z naravo

Štiričlanska družina Šubic s Topola živi v za ta čas posebni hiši. Jakob Šubic je gozdar, želel je zgraditi hišo iz naravnih materialov, ki bi čim manj obremenjevala okolje. Večino del je opravil sam,...

Radovljica / sobota, 21. maj 2016 / 12:55

Praznična dogodka na Brezjah

Brezje – Dva zanimiva dogodka sta bila pretekli in ta teden na Brezjah. Pretekli četrtek je svoje potovanje po Sloveniji začel kip Marije iz Fatime, ki bo do jeseni potoval po slovenskih župnijah....