Otroci iz Vrtca Bohinjska Bela in Društvo žena in deklet na vasi so uprizorili ročno pranje na star način. / Foto: Francka Gregorc

Ohranjali kulturno dediščino

Tradicionalni, že 24. Marjetin sejem na Bohinjski Beli je bil namenjen predvsem predstavitvi naravnih, domačih in kulturnih znamenitosti, jedi in obrti ter nadarjenih ljudi iz njihovega kraja.

Bohinjska Bela – Cerkev v njihovi vasi je posvečena sv. Marjeti, ki goduje 20. julija. Nedeljo pred godom ali eno za njim Turistično društvo Bohinjska Bela organizira Marjetin sejem. »Letos je leto kulturne dediščine, zato je bila ta tokrat rdeča nit sejma,« pojasni predsednica društva Francka Gregorc.

Na osrednji prireditvi so nastopila domača društva. »Kulturno društvo Bohinjska Bela je poskrbelo za bogat program, Društvo žena in deklet na vasi je pripravilo domače dobrote in prikazalo, kako so perice včasih prale, gasilci so pomagali pri urejanju prostora, nastopil je vokalno-instrumentalni ansambel Bela, ki ga vodi Franc Podjed, otroci iz vrtca in podružnične šole z Bohinjske Bele pa so predstavili stare običaje ter prepevali pesmi, povezane z vodo.« Letošnji posebni goste so bili člani Društva Rovtarji s kolesarjenjem po starem, član Slovenskega okteta Janez Triler ter ansambel Suha špaga. »Vsako leto pripravimo tudi presenečenje, letos je bila to vokalistka in kitaristka Stanka Macur.«

Tudi domača jed, ki so jo pripravljali, je bila na temo kulturne dediščine. »V pokušino smo ponudili jed, značilno za naše kraje, in sicer ajdove krape z dodatkom repe in klobase.« Vsako leto v okviru sejma pripravijo tudi fotografsko razstavo. »Tema je bila letos Bohinjska Bela, saj želimo vas predstaviti tako turistom kot tudi domačinom. Štiriindvajset fotografij je prispevalo devet fotografov in so na ogled od vaškega jedra do šole vse do konca septembra.«

Letos četrtič pa so na dan sejma na Štengarjevem skednju za obiskovalce odprli tudi razstavo likovnih in ročnih del. Ustvarjalcev je bilo devet. Lastnica skednja in ena od razstavljavk Alenka Žolger pojasni: »Sama sem izdelovala iz žice, Rowena Božič je prispevala grafike, Jožica Vrečko reciklažo in denarnice, Ivan Vrečko ptičnice in stole, Klemen Razinger makete lesenih kozolcev, Luka Zupan lesene sklede, Eli Gradnik predalnike, Nada Hodnik linoreze na majico in Anja Bunderla poslikave na lesu in platnu.« Slednja je prispevala tudi izstopajoče delo razstave. »Gre za sliko, ki poudarja pomembnost ohranjanja in nedotakljivost pašnika Vršče. Oblastniki ga želijo pozidati in narediti camping in glamping, domačini se seveda upiramo. Anja je naslikala pašnik prej in potem, vključila je tudi čebele, ki bi v primeru gradnje izgubile dom.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / petek, 24. oktober 2008 / 07:00

Gorenjska slika: kamni ob cesti

Takšni prizori, kot jih kaže posnetek, so na Gorenjskem kar pogosti. V razmerah, ko je zasebna lastnina »sveta stvar«, jo ljudje ščitijo na različne načine - tudi tako, da ob rob ceste postavijo...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...