Vlada pohitela s tožbo

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 20. julij 2018 / 09:49

Vlada Mira Cerarja je kljub nasprotovanju nekaterih strank pred sodiščem EU vložila tožbo zoper Hrvaško zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe.

Vložena tožba zoper Hrvaško

Vlada, ki opravlja tekoče posle, je konec prejšnjega tedna pred sodiščem EU vložila tožbo zoper Hrvaško zaradi kršenja evropskega prava, ker ne spoštuje arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Mnenja, ali je bilo treba tako pohiteti s tožbo, so med parlamentarnimi strankami deljena. Po seji odbora za zunanjo politiko, ki se je v začetku prejšnjega tedna seznanil s tožbo, je sicer premier v odhodu Miro Cerar dejal, da so se strinjali z vložitvijo tožbe. Predsednik SDS Janez Janša ga je kmalu s tvitom popravil, da se štiri stranke niso strinjale s predlogom, naj tožbo vloži že odhajajoča vlada, temveč da bi morali počakati na novo vlado. Predsednik SNS Zmago Jelinčič pa je celo sporočil, da je njihova stranka absolutno proti tožbi, saj je po njihovem arbitražna razsodba nična, »saj izhaja iz popolnoma napačno ugotovljenega dejanskega stanja stvari«. Da bi morala tožbo vložiti šele nova vlada, se je kasneje strinjal tudi predsednik republike Borut Pahor, ker se ne mudi in se ne iztekajo nobeni roki. A Cerar je bil neomajen, da ima njegova vlada vsa pooblastila za vložitev tožbe in da ni nobenih razlogov, da tega ne bi storila.

Zakon za zaščito NLB

Državni zbor je na včerajšnji izredni seji odločal o predlogu zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB, ki je po mnenju vlade potreben zaradi načrtovane prodaje vsaj polovice NLB in cene, ki jo utegnejo doseči. Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je tako pojasnila, da je temeljni cilj predloga zagotoviti neomejeno poslovanje NLB po tržnih pogojih in zagotoviti državi, da kot lastnica delnic uživa vsa svoja lastninska oz. korporativna upravičenja v zvezi s to kapitalsko naložbo države. Po njenem je zakon treba razumeti kot enega od ukrepov, ki jih za razrešitev nerešenega vprašanja starih deviznih vlog s Hrvaško pelje Slovenija. Zakonski predlog določa, da se negativne finančne posledice morebitnih prisilnih izvršb na premoženje NLB na Hrvaškem pokrije iz sklada za nasledstvo NLB. Če premoženja v nasledstvenem skladu ne bi bilo dovolj, česar sicer ministrica ne pričakuje, ima država možnost, da namensko premoženje sklada poveča iz B bilance državnega proračuna. Podporo zakonu je napovedala večina strank, tako zakonu kot prodaji pa nasprotujejo v Levici in SNS.

Prva sodba zaradi terorizma

Hrvat Loris Brljafa je prva oseba v Sloveniji, ki je bila obsojena zaradi terorizma. Dvaindvajsetletnega Hrvata, ki je januarja sprožil lažni bombni preplah na Dragonji, so namreč ta teden na koprskem sodišču obsodili na tri leta in dva meseca zapora ter na izgon iz države za naslednja tri leta. Mladenič je že na predobravnavnem naroku priznal krivdo za kaznivo dejanje potovanja z namenom terorizma. Svoje dejanje je obžaloval in ga opisal kot »veliko neumnost«. Konec januarja je namreč z avtobusom dopotoval na Dragonjo, pod svojim sedežem pa je imel črn usnjen pas z valjastimi zvitki, zaradi česar je bil mejni prehod zaprt več ur, na koncu pa se je sicer izkazalo, da ne gre za eksploziv. Tožilec je na sodišču povedal, da je bil Brljafa na poti v Ljubljano, da bi prestrašil prebivalstvo. Ob tem je poudaril, da se je Hrvat iz osebne stiske in osamljenosti postopno versko radikaliziral in postal simpatizer Islamske države. Sodnik je po razglasitvi sodbe obtoženega pozval, naj čas prestajanja kazni izkoristi za psihiatrično zdravljenje, saj ima navkljub ugotovljeni prisebnosti v času storitve kaznivega dejanja resne psihične težave.

Poraba alkohola še vedno visoka

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se je registrirana poraba alkohola v Sloveniji v letu 2016 sicer znižala v primerjavi z letom poprej, še vedno pa je ta visoka. Prebivalec Slovenije, starejši od 15 let, je v letu 2016 v povprečju spil 87 litrov piva, 48,4 litra vina in 2,1 litra žgane pijače. Registrirana poraba alkohola v letu 2016 je tako znašala 10,5 litra čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let, in se je v primerjavi z letom prej znižala za liter na prebivalca. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (STO) je bila leta 2016 povprečna poraba alkohola v svetu 6,4 litra čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let, najvišjo porabo alkohola z 9,8 litra čistega alkohola pa ima še vedno Evropska regija STO, kamor se uvršča tudi Slovenija, so navedli na NIJZ. Podatki tudi kažejo, da še vedno vsak deseti prebivalec Slovenije v starosti od 25 do 74 let čezmerno pije alkohol, vsak drugi pa se vsaj enkrat letno visoko tvegano opije.