Največ je gradbenih odpadkov

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Slovenija / nedelja, 15. julij 2018 / 09:49

V Sloveniji je v registru divjih odlagališč kot neočiščenih še vedno označenih prek osem tisoč odlagališč, odstranjevanja katerih se bodo znova lotili v okviru akcije Očistimo Slovenijo 2018.

Kranj – V Sloveniji je po trenutnih podatkih, s katerimi razpolagajo v društvu Ekologi brez meja, okrog deset tisoč divjih odlagališč. Na Gorenjskem imajo po besedah Katje Sreš iz omenjenega društva na seznamu približno sedemsto neočiščenih lokacij. »V resnici jih je zagotovo manj, saj jih večina v zadnjih letih ni bila preverjenih.« Od zadnjega čiščenja Slovenije v letu 2012 je sicer po njenih besedah nastalo tudi nekaj deset novih odlagališč. Tako kot drugod po Sloveniji tudi na Gorenjskem po prostornini prevladujejo gradbeni odpadki, največ odlagališč pa je v dolinskem delu v bližini naselij, je še pojasnila Katja Sreš. Čiščenja divjih odlagališč se bodo v društvu letos skupaj s številnimi partnerji lotili pod geslom »Še zadnjič«.

V sklopu letošnje akcije Očistimo Slovenijo, ki jo bodo pripravili 15. septembra, bodo obenem posodobili in s stanjem ob vodotokih dopolnili Register divjih odlagališč, ki je kot prvi in edini tovrstni register v Sloveniji nastal leta 2010 s sistematičnim popisom v okviru projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu! V zadnjih osmih letih je bila po podatkih društva očiščena tretjina vseh odlagališč, a v naravi še vedno ostaja več kot 230 tisoč kubičnih metrov odpadkov oziroma kot so bolj slikovito ponazorili – 92 olimpijskih bazenov ali 77 velikih dvoran postojnske jame ali 19 trboveljskih dimnikov. Največja težava so gradbeni odpadki, ki predstavljajo skoraj polovico vseh odpadkov na divjih odlagališčih. »V povprečju se moramo od slovenskih šol do prvega divjega odlagališča sprehoditi le štiristo metrov,« opozarjajo v društvu. Med razlogi, zakaj prihaja do divjega odlaganja odpadkov, v društvu navajajo finančne prihranke, neučinkovit nadzor, premajhno informiranost in ozaveščenost ter pomanjkanje sodelovanja med pristojnimi in zainteresirano javnostjo. Tako odloženi odpadki, opozarjajo v društvu, predstavljajo grožnjo okolju in ljudem, saj pogosto vsebujejo nevarne snovi, ki lahko prodrejo tudi v podtalnico in nepovratno onesnažijo vire pitne vode. Posledice divjega odlaganja se tako ne odražajo samo na kopnem, ampak tudi v vodah. Samo nadzor nad tovrstnim odlaganjem odpadkov ne bo dovolj, še dodajajo, saj dejanja dveh milijonov posameznikov na lokalni in republiški ravni nadzira 150 inšpektorjev, zato je po njihovem nujno tudi osveščanje. Obenem še poudarjajo, da mora ravnanje z odpadki postati enostavno za občane, saj je ta čas »kritino skoraj ceneje položiti kot odložiti v zbirni center«.