Z menoj na izlet

»Kontroverzni Leon Rupnik (1880–1946) gotovo ne more biti razlog, da bi se množice pohodnikov kakor pri kakšni Jurčičevi ali Levstikovi podale po njegovi poti, sploh pa vojaška obrambna linija, ki jo je ta general pred drugo svetovno vojno tik ob rapalski meji zastavil skozi žirovsko in škofjeloško ozemlje, ni nikakršna pot. Je spomenik iracionalnosti, tej sestri vojaške logike. Zakaj vsaka pot po ozemlju ima začetek in cilj, sicer je brezpot. In vendar je danes Rupnikova linija 'uržah' za sijajno pešpot ali kar pohod. Z njenih razsekanih, prekinjenih in ponekod strnjeno označenih odsekov se odpirajo najlepši pogledi na žirovski in loški svet. To je svet samote in miru, odrešilno nasproten času, ko je po njem gomazelo 40.000 graditeljev in vojakov. / Linijo, ki se vije čez eno najlepših kulturnih krajin na Slovenskem in ki bi ji lahko rekli tudi raj med gorami – Žirovskim vrhom, Blegošem in Ratitovcem – označujejo nekakšne betonske pošasti, na katerih si čas zdaj že osmo desetletje krha zobe. Čez mehki in obli svet košenic in slemen ter zračnih gozdov, čez kmečko lastnino, so nabodeni vojaški bunkerji in utrdbe, strojnična in topniška gnezda, zgrajena po vojaški obrambni doktrini v času strahu, da bo tu kakor nekoč ob Soči, ki teče nedaleč na zahodu, udaril laški osvajalec. Tu naj bi 'sekla bridka jekla', kakor je prerokoval pesnik Gregorčič za Posočje. Hvala bogu niso sekla, samo pljusknila so leta 1941 čez jugoslovansko obrambno linijo, naplavila pa ponižanje in razdejanje. Rupnikove potemkinove vasi so se sesedle v gnojnico zgodovine, ne da bi bila iz njih ali v njih izstreljena kakšna granata. /…/ Slemenska utrdba Goli vrh je sestavljena iz nadzemskega visokega vršnega bunkerja ter podzemnih galerij približno 25 metrov globoko. Od glavne galerije, dolge 200 metrov, se kot veje dreves stezajo v podzemlje manjše galerije in dvorane, bolnišnica, skladišča in bivališča. Notri je na ogled stalna razstava, v dvoranah pa čez vse leto potekajo koncerti, proslave, uprizoritve, balinanje; nemara se bodo v teh leglih slepe zgodovine ljudje tudi poročali. V gozdu severno od Golega vrha strašita drug blizu drugega dva velikanska topniška bloka, ob katerih bi lahko snemali nadaljevanje Gospodarja prstanov, tako noro nadrealna sta videti.« (Str. 48–50)

To je odlomek iz opisa enega od 104 izletov v novi knjigi popotniškega klasika Željka Kozinca. Biblija za vse, ki ne morete na eno dolgo potovanje, zato pa tem raje na več krajših …