Ta ni navadna, ta je kranjska!

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / sobota, 7. julij 2018 / 07:54

Na »štacjon« v Naklem je cesar Franc Jožef prispel 29. junija ob 19.45. »Zdaj smo v Naklem ... Ja, skozi to vas se je vozil že Leopold I. Z vašim dovoljenjem, izvedel sem, da imajo tu eno domačo gostilno, kjer se da v miru kaj pojesti ... Izvolijo stopiti naprej do kočije, vaše veličanstvo.« To je igrani odlomek s prireditve v Naklem, na kateri so v muzejskem vagonu razstavili motive s kranjsko klobaso, pred gostiščem pa uprizorili prizor prihoda cesarja Franca Jožefa.

V Naklem so obudili dogajanje iz znane ljudske pripovedi o prihodu Franca Jožefa, avstrijskega cesarja v nekdanji Avstro-Ogrski. »Cesar se je, kot pravi pripoved, na svoji poti ustavil v Naklem, da bi se malo okrepčal v kaki gostilni. Kaj je v tej zgodbi potem sledilo, bolj ali manj že poznamo, bomo pa to zgodbo danes malo oživili. V ta namen smo izbrali 29. junij, ki je naš občinski praznik,« je napovedala povezovalka programa Alojzija Murn. Takole pa je v knjigi Mojstrovine s kranjsko klobaso zapisal Janez Bogataj: »Ena od zgodb govori, da je ime kranjska klobasa nastalo v gostilni Marinšek v Naklem pri Kranju. Cesar Franc Jožef (1830–1916) naj bi se ''nekoč'' peljal s kočijo z Dunaja proti Trstu. Na dolgi poti je postal lačen in kočijažu je ukazal ustaviti pred gostilno Marinšek. Cesar je potožil gostilničarju, da je lačen, ta pa mu je odgovoril, da v kuhinji nimajo drugega kot ''enih navadnih klobas''. Cesar je naročil klobaso, gostilničar mu jo je prinesel k mizi, cesar jo je poskusil in ob prvem grižljaju navdušeno izjavil: ''Pa saj to ni navadna, to je kranjska klobasa!''«

Še prej okušanjem kranjske klobase – tokrat v Gostišču Pr' Kovač – vredne cesarja, kjer kranjsko klobaso prav tako dobro poznajo in cenijo, si je cesar pri lokomotivi v Naklem ogledal razstavo motivov s kranjsko klobaso, ki so svoje mesto našli tako na slikarskem platnu, na panjskih končnicah in celo v klekljani čipki. Potem je cesarjev adjutant ljudi zaprosil tišine, cesar je z njegovo pomočjo stopil iz vagona, se nagnil k adjutantu in ga povprašal: »Prosim, povejte mi, v kateri kraj smo prišli? Bomo šli v gostilno?« In so šli ... kočija je cesarja popeljala do gostišča. Gostilničar je, ko je zaslišal in zagledal prihod gosposke kočije, pritekel pred adjutanta in presenečen in malo zbegan vprašal: »Se klanjam, počaščen smo, da ste se pr nas ustavl'. Eee ... eee ... eh, zzz z vsmo spoštovanem, ampak prou zdele v kuhn nimamo druzga pripravlenga kukr enih navadnih klobas.« Nadaljevanje zgodbe o cesarjevem navdušenju nad kranjsko klobaso je znano, gostilničarka je adjutantu diskretno dala še dve klobasi za na pot, ko pa je zagledala rdeč madež na prtu od politega vina, je vzhičeno dejala: »A s vidu, flek ud cesarja! Tala prt bo pa za spumin, tega nkol več ne uperem!« In ker so imeli tako »hoh« gosta, so po njegovem odhodu zapeli in zaplesali na domačo Prav lepa je naklanska fara, še lepši je naklanski zvon. Klobasa pa ni bila samo za cesarja, z njo so postregli tudi obiskovalcem.

Prireditev so organizirali Konjeniško društvo Naklo, Kulturno-umetniško društvo (KUD) LIK Naklo, Gostišče Pr' Kovač in Loške mesnine. Nastopili so Jože Mohorič (cesar), Zdravko Cankar (adjutant), Janez Legat (gostilničar), Metoda Šmigoc (gostilničarka), Alojzija Murn (povezovalka), Gašper Voglar (harmonikar), Tone Pavlin (kočijaž), Tine Marinšek (kolesar), Ana Marinšek (kolesarka), Simon Črnilec (železničar), Damijan Janežič (fotograf). Idejo za razstavo v vagonu je dal predsednik Konjeniškega društva Naklo Zdravko Cankar in k sodelovanju povabil še KUD LIK Naklo. Z idejo za igrani prizor s cesarjem in klobaso je predsednica KUD LIK Naklo Alojzija Murn že lani takoj po pridobitvi kostuma seznanila del ekipe, letos pa je pripravila scenarij, režijo, kostumografijo in masko. Cankar ga je dopolnil s konceptom izvedbe in lokacijo. Pri scenografiji je Cankarju pomagal Jože Mohorič, prireditev pa posnel dr. Drago Papler. Murnova je napovedala, da bodo dogodek s prihodom cesarja nadaljevali tudi naslednja leta in da bo ta vsebinsko še bogatejši.