Zakaj zaposlujejo tujce

Tako kot drugod po državi se tudi podjetja na Gorenjskem že nekaj časa ozirajo po tuji delovni sili. K temu jih silijo pomanjkanje kadra in precejšnja strukturna neskladja trga delovne sile.

Kranj – Potem ko državni zbor ni podaljšal prehodnega obdobja, hrvaški delavci od 1. julija naprej za delo v Sloveniji ne potrebujejo več delovnih dovoljenj in so na slovenskem trgu dela v enakem položaju kot ostali državljani Evropske unije. Konec omejevanja zaposlovanja hrvaških delavcev zaradi splošnega pomanjkanja kadra pozdravljajo tudi v Gospodarski zbornici Slovenije, kjer ocenjujejo, da bo v Slovenijo v naslednjih treh letih prišlo še od tisoč do dva tisoč hrvaških delavcev. Teh je bilo sicer konec lanskega leta v Sloveniji že skoraj 6500. Kaj pa sprostitev zaposlovanja hrvaških delavcev pomeni za gorenjska podjetja? »Glede na to, da je bilo na Gorenjskem zelo malo zanimanja s strani delodajalcev za zaposlovanje hrvaških delavcev, tudi v prihodnosti ne pričakujemo bistvenih sprememb,« odgovarjajo na kranjski enoti Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ).

Čeprav na Gorenjskem doslej ni bilo večjega povpraševanja po hrvaških delavcih, pa to še ne pomeni, da podjetja ne zaposlujejo tujih delavcev, saj zavod za zaposlovanje delodajalcem ne more zagotoviti dovolj »domačih« delavcev. Gorenjsko gospodarstvo ima tako že nekaj časa potrebe tudi po tuji delovni sili, predvsem iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije in Albanije.

Poglejmo, zakaj gorenjsko gospodarstvo sploh potrebuje tujo delovno silo. Na Gorenjskem imamo trenutno najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti v državi, marca je bila po podatkih državnega statističnega urada 5,7-odstotna, v evidenci Območne službe ZRSZ Kranj pa je bilo konec maja prijavljenih 4911 brezposelnih oseb. Na gorenjskem trgu dela pa se po besedah namestnice direktorja kranjske območne službe zavoda za zaposlovanje Dubravke Furar kažejo precejšnja strukturna neskladja, poleg tega pa je v evidenci precej težje zaposljivih oseb z različnimi zdravstvenimi ovirami, da bi lahko opravljali dela, ki so najbolj iskana na trgu dela. Največ povpraševanja po delovni sili je na Gorenjskem predvsem v štirih panogah: gradbeništvu, avtoprevozništvu, predelovalni dejavnosti in gostinstvu. Delodajalci iz teh panog največ povprašujejo po zidarjih, tesarjih, orodjarjih, varilcih, strugarjih, voznikih v mednarodnem transportu, kuharjih, natakarjih in delavcih v proizvodnji, prav na teh delovnih mestih pa tudi najbolj zaposlujejo tuje delavce.

Prav zaradi trenutnih razmer na slovenskem trgu dela, ki so podobne gorenjskim, in težav slovenskih podjetij s pomanjkanjem ustrezne delovne sile je po oceni ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo sprostitev zaposlovanja hrvaških delavcev dobrodošla. Ta naj bi »vsekakor olajšala težave slovenskih podjetij, ki si pri zapolnjevanju svojih kadrovskih vrzeli pomagajo z zaposlovanjem tujcev«. Tudi v Gospodarski zbornici Slovenije opozarjajo, da je kadrovska vrzel resen izziv za slovensko gospodarstvo. »Dejstvo je, da se slovensko gospodarstvo sooča z vse večjim povpraševanjem po kadrih, ki jih slovenski trg dela ne zagotavlja več v dovolj veliki meri. Zato smo in bomo v prihodnje vedno bolj odvisni tudi od zaposlovanja tujcev, če želimo ohranjati gospodarsko rast in razvoj,« poudarjajo.