Ljubi moj mož!

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / četrtek, 5. julij 2018 / 12:26

Hvala za zadnje pismo. Res mi je žal, da samo nemo opazuješ mene in najin odnos. Kljub temu sem vesela, ker dobro opazuješ. Odločila sem se poskrbeti zase. Ne vem, koliko časa mi je še namenjeno živeti. Glede na življenjsko dobo približno 30 let. Zelo si želim, da bi jih skupaj preživela. Postala sem zahtevnejša. Leta, ki nama še sledijo, želim preživeti srečno. Želim se postarati s teboj. Ne samo, da garava v službi in nato še doma, hodiva drug mimo drugega, ker se nimava kaj pogovarjati ali ker sva skregana in imava tihe dneve. Tudi ne želim več opravljati sorodnikov, sosedov in prijateljev. Takšen način življenja me je pripeljal do roba. Vem, postala sem zelo zahtevna. Želim, da sva na tem svetu najprej jaz in ti in da skupaj gradiva svoj odnos. Želim, da sem ob tebi srečna in da ti nekaj pomenim. Želim, da me čutiš. Želim, da veš, kaj se z mano dogaja, kako doživljam sebe, kako mi je v najinem odnosu, želim, da veš, da sem zelo ponosna, ker sem rodila tri otroke, želim, da ceniš, ker sem ostala doma in skrbela za otroke in tvojega ostarelega očeta. Tebi je bilo to samoumevno, jaz pa sem žrtvovala dve desetletji. Zelo sem vesela, ker vidim, da nama je tudi zaradi tega uspelo dobro vzgojiti otroke.

Vse te moje želje sem ti že večkrat pripovedovala. Hudo mi je bilo, ko me nisi jemal resno. Sedaj stopam po novi poti. Spoznavam nove ljudi, dobivam nova znanja, nove vpoglede. Vse skupaj je zelo preprosto. Obrneš kompas vase, in ne stran od sebe. In potem ta spoznanja z nekom deliš. Škoda, ker jih ne morem s teboj. Lahko ti samo zagotovim, da bom šla naprej po tej poti. Ti se boš pa sam odločil, kako in kaj. Morda se mi boš pridružil, morda ne. To je tvoja odločitev. Lahko se odločiš, da boš še naprej dajal prednost sadovnjaku, neplodnim razpravam v vaški gostilni ali pa boš šel kdaj z mano na sprehod in se z menoj pogovarjal. Ti se boš sam odločil, ali boš gledal televizijo ali pa šel dvakrat na mesec z menoj na predavanje o zakonskem odnosu in prevzemanju lastne odgovornosti za srečno življenje. Žal mi je, ko te gledam v tvoji zbeganosti. Saj te vedno povabim, da se mi pridružiš. Če moreš, me razumi. Nisem tvoja last. Še najmanj v postelji. Želim biti najprej slišana, želim, da me spoštuješ, želim, da me čutiš, dragi moj mož. Najprej jaz, nato šele moje telo. Malo pozno sem to ugotovila, vendar bolje pozno kot nikoli. Vidim, da te je sprememba najinega spolnega življenja precej vrgla s tira. Ne morem ti več omogočati, da ostajaš tak, kot si bil, ker gre to na račun mojega življenja. Ti sicer lahko ostaneš točno tak, kot si, vendar jaz ne bom več sledila tvojemu stilu. Počasi spoznavam, da imam pravico imeti svoje želje in potrebe, da lahko rečem ne, da si upam postaviti se zase. V veselje mi je biti z moškim, ki me ima rad. Rada bi bila tvoja boginja, vendar ne tako, kot da ne obstajam.