Številno občinstvo je prisluhnilo programu ob obletnici rojstva Ignacija Borštnika.

Borštnik združil Cerklje

V Cerkljah so v nedeljo obeležili stošestdeseto obletnico rojstva svojega rojaka, dramskega igralca Ignacija Borštnika.

Cerklje – Stošestdeseta obletnica rojstva prvega slovenskega poklicnega dramskega igralca Ignacija Borštnika je v nedeljo združila cerkljanska kulturna društva in ustvarjalce, ki so pripravili pester kulturni program.

Slovesnost so začeli z odkritjem obnovljene plošče na pročelju Borštnikove rojstne hiše, nadaljevali pa na notranjem dvorišču, kjer je zbrane nagovoril direktor direktorata za ustvarjalnost na ministrstvu za kulturo Igor Teršar, ki se je v govoru dotaknil pomena Borštnikovega dela za razvoj gledališča pri nas in spomnil, da je prav Borštnik v slovenski gledališki prostor vpeljal za tisti čas sodobne prvine dunajske gledališke šole in se je z njim začela profesionalizacija teatra. Različne okoliščine so ga nato privedle do tega, da je večino svoje pestre kariere deloval na tujem in svoje najboljše stvaritve ustvaril v zagrebškem gledališču.

»Danes je velik dan za Cerklje, še posebno pa za rojstno hišo Ignacija Borštnika in našo družino. Hvala torej družini, ki me je podpirala, da sem vztrajal pri obnovi hiše. Sedem let smo se borili in danes je izdelek pred nami,« je bil zadovoljen tudi Danijel Novak, predsednik Kulturnega društva Ignacija Borštnika, ki je organiziralo prireditev, ter skrbnik Borštnikove hiše, ki se je spomnil tudi cerkljanskih obrtnikov, ki so priskočili na pomoč pri obnovi hiše. Poleg tega pa Novak veliko naporov vlaga tudi v to, da bi hiša zaživela in postala shajališče kulturnih v občini.

»Upam, da boste Cerkljani tako, kot ste ponosni na Ignacija Borštnika, ponosni tudi na njegovo rojstno hišo. Da jo boste uporabljali in radi pokazali svojim znancem in prijateljem, ko jih boste povabili v Cerklje,« je Novak pozval tudi številno občinstvo, ki se je udeležilo prireditve, in zaradi pičlih finančnih sredstev, ki jih ima na voljo, hkrati izrazil skrb za prihodnost hiše, ki je ena od redkih znamenitih stavb v Cerkljah, ki je še dostopna javnosti.

Za kulturni program, ki je v veliki meri temeljil tudi na Borštnikovi poeziji, so poskrbeli člani Godbe Cerklje, Komornega moškega pevskega zbora Davorina Jenka, KUD Pod Stražo, Folklora Cerklje, Ansambel Trgovci, povezovala pa sta jo Jože Jerič In Daniela Močnik.

Ob tej priložnosti so posadili tudi cepič štiristoletne mariborske vinske trte.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / torek, 26. december 2023 / 14:42

Nižja gospodarska rast, a tudi umirjanje inflacije

Banka Slovenije je v sveži napovedi znižala pričakovano gospodarsko rast za letošnje leto z dveh na 1,3 odstotka. V prihodnjem letu pričakuje 2,2-odsotno, v letu 2025 pa 2,3-odstotno rast. Napoveduje...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Teroristični napad na kulturno dediščino?

V noči s sobote na nedeljo je zagorelo v salonu Lazarinijevega gradu v Valburgi pri Smledniku. Požar je uničil dragoceno pohištvo v salonu, freske v viteški dvorani in nekaj stolov KUD Smlednik, ki je...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Komu verjeti

V slovenskem javnem življenju vlada anarhija; namesto da odnosi temeljijo na argumentih, temeljijo na govoricah in fantomskih dokumentih. Šolski primer teh podalpskih razmer je vprašanje...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 22

Slovenci na Koroškem na poseben način ohranjajo spomin na pomembnega rojaka dr. Joška Tischlerja, ustanovitelja Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske prosvetne zveze, po...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Teritev

V našem opisovanju preje smo prišli do teritve, opravila, »pri katerem iz godnih, posušenih lanenih ali konopljinih stebel s trlico izločijo vlakna, tj. predivo«. Tako to opravilo oprede...