Rešitelj mater

Tako ga imenujejo v dvajsetem stoletju. Za časa življenja so mu odrekali veljavo njegovih izsledkov. Rodil se je pred dvesto leti, 1. julija 1818, danes pa na vrtovih številnih evropskih porodnišnic najdemo njegov doprsni kip, kjer piše: Dr. Ignaz Philipp Semmelweis, 1818–1865.

Bil je Madžar iz Bude. Oče je bil trgovec, ki je vzpodbujal sinov študij. Ignaz se je najprej posvetil študiju filozofije, preden se je vpisal na medicino na Dunaju, ki jo je končal 1844. Bil je odličen ginekolog in porodničar. Poskušal je dognati, zakaj toliko žensk, ki rojevajo v klinikah, umira za poporodno mrzlico, veliko manj pa je smrtnih primerov, ko ženske rojevajo doma. Ugotovil je, da je tolikšni umrljivosti kriva preslaba higiena, ki ji takrat niso posvečali primerne važnosti. Tudi v sami bolnišnici je ugotavljal, da je večja umrljivost na oddelku, kjer je več zdravnikov, ki imajo opravka tudi v secirnici, na oddelku, kjer za porodnice skrbijo predvsem babice, ki ne opravljajo vaginalnih pregledov, pa dosti manj. Vedno bolj je bil prepričan, da gre za slabe higienske razmere, in uvedel dezinfekacijo rok. Izzval je val ogorčenja, saj so njegovi sodobniki vzroke za umrljivost domnevali drugje, čeprav je s svojo metodo očitno zmanjšal umrljivost mater. Žal so bili on in njegovi pristaši v manjšini. Ko so mu na Dunaju odrekli profesuro na medicinski fakulteti, se je umaknil v svoj rodni kraj. Sčasoma je postalo njegovo vedenje nenavadno, zdaj apatičen, zdaj napadalen, prepirljiv in žaljiv, čudaški je izgubljal spoštovanje kolegov in pacientk. Nazadnje so ga spravili v blaznico v kraju Döbling blizu Dunaja, kjer je kmalu po nastanitvi umrl; šušljalo se je, da so mu pomagali v smrt. Žal je bila veličina njegovega dela prepozno potrjena.

Polnjene kolerabice – Töltött kalerábé

Za 4 osebe potrebujemo: 4 mlade kolerabice po okoli 150 g, 400 g mletega mešanega mesa, 1 jajce, 40 g drobtin, 1 žličko sladke paprike, 1 šopek peteršilja, pol šopka koprca, 1 žličko vegete, 1 žličko majarona, 100–130 ml vroče zelenjavne osnove, 40 g masla, 4 žličke moke, 100–120 ml kisle smetane, sol, poper, muškatni orešček.

Kolerabice kuhamo v rahlo slanem kropu, približno pol ure – odvisno od njihove velikosti. Nato jim odrežemo vrh in jih previdno izdolbemo, najlaže z okroglim nožičkom za melone.

V skledi zmešamo mleto meso, jajce, drobtine, vegeto, sladko papriko, sol, poper, muškatni orešček, pol sesekljanega peteršilja in pol koprca.

Z maslom namažemo nepregorno posodo, napolnimo kolerabice in jih zložimo na dno. Če nam ostane kaj mesne mase, jo oblikujemo v majhne cmočke in priložimo h kolerabicam. Zalijemo z vročo zelenjavno osnovo in v pokriti posodi kuhamo približno pol ure. Kuhano sredico kolerabic sesekljamo. Ko so kolerabice skoraj pečene, raztopimo maslo, prepražimo na njem moko, da je zlato rumena, dodamo z vodo malce razredčeno kislo smetano in sesekljano sredico kolerabic. Po potrebi omako še malo začinimo. Kolerabice zložimo na ogrete krožnike, dodamo mesne kroglice, prelijemo z omako, potresemo s preostalim peteršiljem in koprcem ter ponudimo z rižem.

Pa dober tek.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / nedelja, 1. julij 2007 / 07:00

Mond na vrhu Šmarjetne

Na šestem turnirju za državno prvenstvo v taroku je na Šmarjetni nad Kranjem igralo 138 tarokistov iz vse Slovenije. Tarokisti Merkurja zadnja leta najboljši.

Objavljeno na isti dan