Kristali

Winklern ob vznožju masiva Veliki klek / Grossglockner je trg, kjer je sedež istoimenske občine, ki ima okoli dva tisoč prebivalcev. Tu je tudi vhod v naravni park Visoke Ture, ki vabi s številnimi možnosti, kako aktivno preživeti čas oddiha. Winklern je bil omenjen v listinah že med leti 1041 in 1060. Na križišču trgovskih poti v Dravsko dolino se je postavljal z veliko mitnico. Visok stolp je bil plemiški bivalni stolp, največkrat pa skladišče žita. Nekateri poznavalci so mnenja, da je stolp zrasel na sledovih kakšnega obrambnega rimskega stolpa ob Vii Claudii. Samo 10 km naprej čez Iselsberg, v kraju Dölsach, tik pred Lienzem so izkopanine rimskega mesta Aguntum.

Mogočna stavba mitnice v Winklernu je eden redkih spomenikov iz 14. stoletja, ki so se ohranili v Avstriji. Stranice stolpa merijo 9,60 x 7 m. Lastniki so se menjali skozi stoletja. Velika prenova sodi v leto 1860. Potem je visoko mitnico načel zob časa. Leta 1988 je bilo za ta zgodnjegotski spomenik in ohranitev kulturne dediščine ustanovljeno posebno združenje. Za deželno razstavo »WasserGold« / Voda/zlato 2004 je bil stolp popolnoma obnovljen, saj je po legendi prebivališče dobrega zmaja, ki čuva rumeno zlato v nedrju vršacev in belo zlato vodovja v Visokih Turah. Znana arhitektka in tudi pisateljica dr. Jana Revedin je z mostom za pešce in sijajnim zunanjim stopniščem iz črnega jekla in rdečega macesnovega lesa, ki se spaja s stolpom, da je dostopen od zunaj in znotraj, arhitektonsko ponazorila zmaja in čim bolj verno ohranila izvirnosti mitnice. Stolp je visok 20 m – ne da bi prišteli še streho. Namenjen je predvsem kulturnemu dogajanju, razstavam, koncertom, literarnim branjem … Trenutno je v njem sijajna razstava »Zakladi turskih kristalov«, ki odkriva nenavadne, osupljive in presenetljive kristale iz koroških gora. Dva sta naravnost mogočna, eden tehta 45, drugi pa 50 kg. Kristal z biserovinastim sijajem je iz kalcita, drugi žari s temnim, dimastim leskom kvarca. Postavitev je zelo premišljena, prostori so zvečine mračni, da kristali, mojstrsko osvetljeni, žarijo kot v ognju – do 7. oktobra. Izlet se splača, iz Radovljice do Winklerna je komaj 156 km.

Chili con carne »Speedy Gonzales«

Za 4 osebe potrebujemo: 1 veliko rdečo čebulo, 2 žlici olja, 500 g zmletega mešanega mesa, sol, poper, 1 strok česna, 1 žličko sladke paprike, 1 pločevinko paradižnika (850 g), 1 žličko kumina, 1 pločevinko rdečega fižola (250–300 g), 1 pločevinko koruze, 4 vejice peteršilja, 1 ščep sladkorja, tabasko, 200 g kisle smetane.

Čebulo olupimo, drobno zrežemo in jo popražimo na vročem olju, da postekleni. Dodamo meso in na močnem ognju pražimo 5 minut. Vmešamo sladko papriko. Solimo in popramo. Dodamo paradižnik in premešamo, vre naj še 5 minut. Fižol in koruzo dobro speremo in odcedimo, česen stremo. Damo v lonec in pustimo vreti 8 minut ter dodamo ščep sladkorja. Peteršilj na grobo sesekljamo. Jed po potrebi dodatno začinimo po okusu s kumino in tabaskom in potresemo s peteršiljem.

Ponudimo s kislo smetano in bageto.

Pa dober tek!

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 8. november 2019 / 16:05

Dve tekmi hokejistov Triglava

Kranj – Zaradi nastopa reprezentanc na pripravljalnih turnirjih je ta konec tedna krajši premor v evropskih ligah. Brez hokeja pa ne bodo ostali gledalci, ki spremljajo tekme kranjskega Triglava. J...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...