Drugi Kennedy

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 16. junij 2018 / 09:53

Prvi je seveda John F. Kennedy, predsednik ZDA, ubit v atentatu leta 1963. Tudi njegov mlajši brat Robert (ta je drugi) bi lahko postal predsednik, a so ga ubili že preventivno, 5. junija 1968, tudi njega v atentatu …

Smrt Roberta Kennedyja

Smo v prelomnem letu 1968. Takrat so mladi Američani serijsko umirali v Vietnamu, doma so najprej ubili Martina Luthra Kinga, za njim pa še »drugega« Kennedyja. Kako se je zgodilo? »43-letni Bobby, kot so klicali Roberta F. Kennedyja, je umrl tik po velikem zmagoslavju, usodnega večera je namreč izvedel, da je zmagal na (demokratskih) strankarskih volitvah za predsedniško nominacijo v zvezni državi Kalifornija, kar je bil pomemben mejnik na poti proti Beli hiši. Z zmago se je število njegovih elektorskih glasov povečalo na 393, kar ga je med demokratskimi kandidati uvrstilo na drugo mesto, za Huberta Humphreyja in pred Eugena McCarthyja, pred njimi pa so bili še sklepni meseci strankarske kampanje. Kennedy je v boj za predsedniško nominacijo stopil pozno, kandidaturo je naznanil šele 16. marca, analitiki pa so mu ob naraščajoči priljubljenosti napovedovali zmago in odprt boj za Belo hišo proti republikanskemu kandidatu Richardu Nixonu, ki ga je osem let prej premagal John F. Kennedy. V bratovi vladi je bil Bobby pravosodni minister, to funkcijo je opravljal še leto dni po atentatu na JFK-ja leta 1963, potem pa uspešno kandidiral za senatorja. Čeprav so se po atentatu na Roberta Kennedyja pojavljale različne teorije zarote, najglasnejša je bila, da ga je, tako kot JFK-ja, umorila Cia, so dogodki 5. junija 1968 dokumentirani v celoti. V hotelu Ambassador v Los Angelesu je imel Kennedy kmalu po polnoči nagovor svojih volivcev, potem pa so ga, da bi skrajšali pot in pohiteli, v prostor za novinarje peljali skozi hotelsko kuhinjo, čeprav mu je telesni stražar, nekdanji FBI-jev agent Bill Barry, to odsvetoval. V gneči v kuhinji se je Kennedy obrnil na levo in se rokoval z Juanom Romerom, ko je nanj z 22-kalibrsko pištolo streljal 24-letni Sirhan. Kennedy je končal s tremi strelnimi ranami, ena izmed krogel ga je zadela v glavo, poškodovanih je bilo še pet drugih ljudi, preden so trije moški Sirhana podrli na tla in ga onesposobili. Kennedy, ki je obležal na tleh, je Romera vprašal, ali so vsi v redu, na kar je Romero odgovoril pritrdilno. Kennedy se je obrnil proč in dejal: 'Vse bo v redu.' Po nekaj minutah so prispeli reševalci, njegove zadnje besede, preden je izgubil zavest, so bile: 'Ne dvigajte me.' Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, najprej v Central Receiving Hospital in potem v bolnišnico Dobrega samaritana, kjer so ga operirali, toda poškodbe so bile prehude. Umrl je 26 ur po atentatu, 6. junija ob 1.44 po krajevnem času.« Vzrok za atentat naj bi bil Kennedyjeva podpora Izraelu. »Preden je vstopil v politični svet, je delal kot novinar pri Boston Postu, za katerega je leta 1948 poročal iz Palestine (ki je bila takrat pod britansko upravo) in izražal naklonjenost nastanku države Izrael. Kennedyjevo podpiranje Izraela je bil glavni razlog, ki je Sirhana privedel do tega, da ga je ustrelil. Kot je bilo pozneje objavljeno, je Sirhan v svojem dnevniku zapisal, da mora pokončati Kennedyja še pred 5. junijem, ko je minilo eno leto od šestdnevne vojne med Izraelom in Arabci. Sirhana so na sojenju leta 1969 obsodili na smrt, tri leta pozneje pa so kazen spremenili v dosmrtni zapor. Kazen zdaj 74-letnik preživlja v Kaliforniji, kjer mu vsakih pet let zavrnejo prošnjo za pogojni izpust.« Še vedno živi tudi Robetova žena Ethel, s katero sta imela 11 otrok in je 11. aprila letos dopolnila 90 let. (Vir: Ksenja Tratnik, MMC RTV SLO) Zakaj obujati spomin na ta dogodek pred petdesetimi leti? Vznemirljivo je vprašanje, ali bi se ameriška in svetovna zgodovina odvijali kaj drugače, če bi predsednik postal še drugi Kennedy. Po drugi strani pa vidimo, kako so nekatere zgodbe prave stalnice v svetovnem dogajanju. Ena takih je zgodba Izraela in Palestincev, ameriška podpora prvemu in nenehno izigravanje drugih.

Trump pohvali Kima

Sicer pa je bil v minulem tednu v ospredju pozornosti aktualni predsednik ZDA, ki je po srečanju s Kim Džong Unom v Singapurju (21. 6.) izjavil: »Kim se je z dogovorom obvezal za popolno denuklearizacijo … Danes lahko grozote spopadov zamenjamo z blagoslovom miru. Ves svet si želi sodelovanja s Severno Korejo. Kim bi se lahko zapisal v zgodovino kot voditelj, ki je svoje ljudstvo popeljal v novo obdobje razcveta.«

Kim pohvali Trumpa

Kim Džong Un ob isti priložnosti: »Gre za zgodovinski dogodek. Preteklost bomo pustili za sabo. Svet bo videl veliko spremembo. Želim se zahvaliti Trumpu, da je omogočil to srečanje. Ni bilo lahko priti do te točke.« Velike besede, zdaj čakamo še na dejanja …