Manj odpadkov, večji prihranek

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Zanimivosti / / 08:53

S preudarnimi nakupi je mogoče tudi prihraniti in obenem živeti kakovostnejše življenje z manj embalaže.

Kranj – V Kulturno umetniškem društvu SubArt so v sodelovanju z Društvom za permakulturo Slovenija, Ekologi brez meja in Reciklartom pred nedavnim pripravili Eko teden. Med drugim so gostili Katjo Sreš iz društva Ekologi brez meja, ki je pripravila predavanje o tem, kako je s preudarnimi nakupi mogoče tudi prihraniti in obenem živeti kakovostnejše življenje z manj embalaže. Katja Sreš je predstavila, kje vse nastajajo odpadki v naših domovih in zakaj, pa tudi kje je mogoče nakupovati brez embalaže ali si izmenjati oblačila. Najboljši je namreč tisti odpadek, ki sploh ne nastane, so poudarili v SubArtu.

Pri konceptu zero waste oziroma družbi brez odpadkov ne gre za to, da odpadki sploh ne nastajajo več, ampak je bistvo, da v odpadkih vidimo vir, ki ga je mogoče ponovno uporabiti, poudarja Katja Sreš. »Zero waste ni končna postaja, ampak pot,« je pojasnila in dodala, da to pomeni izbirati alternative, ki so prijaznejše do človeka, okolja in zdravja. Količina odpadkov, ki jih na leto proizvede posamezno gospodinjstvo, namreč še vedno iz leta v leto narašča. Vsak od nas je lani proizvedel 476 kilogramov odpadkov, medtem ko je še leto prej ta številka znašala 451 kilogramov. »Za nakup materialnih dobrin v povprečju na leto namenimo okrog 7300 evrov, po drugi strani pa na leto vsak od nas zavrže več kot deset kilogramov uporabnih stvari,« opozarja Katja Sreš. Zato je predstavila, na kakšen način se lahko izognemo takim nepotrebnim odpadkom. Začne se že pri plastičnih vrečkah v trgovinah, nadaljuje pa pri plastičnih kozarčkih, slamicah in podobno. To lahko nadomestimo z lastnimi vrečkami za večkratno uporabo ali lončki za kavo iz bambusa, v katero je mogoče natočiti kavo, ki jo pijemo na poti. Prav tako je danes v mnogih trgovinah že mogoče uporabljati lastne vrečke za sadje in zelenjavo. Drugo pravilo je, da zmanjšaš uporabo tistega, česar ne potrebuješ oziroma stvari ponovno uporabiš. Dober primer tega so trgovine z oblačili iz druge roke in izmenjevalnice oblačil. Pomembno je tudi kompostiranje in ločeno zbiranje odpadkov, v čemer smo bili lani Slovenci znova med najboljšimi v Evropi, je najnovejše številke z zadovoljstvom predstavila Katja Sreš. »S tovrstnim načinom življenja pa je mogoče tudi ogromno prihraniti, in sicer tudi do štirideset odstotkov vseh stroškov, ki jih ima gospodinjstvo na leto,« je še poudarila Katja Sreš.

V nadaljevanju je tudi prek konkretnih številk prikazala, kje vse je možno v gospodinjstvu prihraniti. Najlažje zmanjšamo količino odpadkov in s tem prihranimo v kuhinji, je poudarila, kjer na leto zavržemo kar 73 kilogramov hrane oziroma po njihovih izračunih 163 evrov na leto. Za manj odvržene hrane po besedah Katje Sreš lahko poskrbimo predvsem z natančnim načrtovanjem tedenskih jedilnikov in nakupovanjem s seznamom potrebnih izdelkov, ki si ga pripravimo že doma. V kopalnici lahko draga kupljena čistila nadomestimo z doma pripravljenimi čistili, ki vsebujejo sodo bikarbono, alkoholni kis in limono. Veliko lahko prihranimo še z bolj premišljenimi nakupi oblačil, pri otrocih pa največji prihranek pomeni zamenjava plenic za enkratno uporabo s pralnimi. Veliko denarja na leto porabimo tudi za darila, na katerih se potem nabira prah. »Namesto predmetov zato poklanjajmo doživetja,« svetuje Katja Sreš. Poleg izmenjevalnic oblačil pa obstajajo tudi tako imenovane knjižnice reči, kjer si je mogoče izposoditi izdelke, ki jih ne potrebujemo pogosto.