Imeli smo svoj šarm

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Razvedrilo / ponedeljek, 11. junij 2018 / 13:02

Šestdeset let je, odkar je 4. c dal slovo Gimnaziji Kranj. Srečujejo se nekdanji sošolke in sošolci, nazadnje je bilo zelo prijetno v njihovi družbi prejšnji četrtek v gostilni Kot v Kranju.

Kranj – Spomini so se iskrili, Milena Virnik Rivoir je takole povzela 4. c, v katerem je bilo 18 dijakinj in dijakov: »Imeli smo svoj šarm. Bili smo elitni razred. Tako različni smo si bili, pa tako smo znali stopiti skupaj. Vsa ta leta smo ostali prijatelji.« To je bila generacija, ki je še imela »horo legalis«, se spominja Tatjana Veličkovič. Na večernih kinopredstavah v Kinu Storžič so dežurali profesorji, celo ravnatelj kdaj pa kdaj, kajti na oglasni deski je pisalo, ali je določen film primeren za dijake ali ne. A tudi dežurni profesorji niso bili tako iznajdljivi kot dijaki, ki so se malo po začetku kino predstave znali zmuzniti v kinodvorano. Končni izlet po nekdanji Jugoslaviji je bil več kot pustolovščina; še po makadamskih serpentinah so se z avtobusom peljali do Lovčena, ko niso vedeli, ali bo avtobus zvozil ovinek ali kam zgrmel. V Prizrenu bi neki Albanec pet dijakinj, visokih svetlolask, kar kupil, pa ne za denar, ampak bi jih zamenjal za ovce …

Profesorja matematike Rupnika, njega so se zelo bali. Leta 1957 je bil hud potres v Kranju, bili so med poukom matematike, in ko se je zatreslo, je profesor Rupnik stekel ven. Čez pol minute se je vrnil, vzel redovalnico, da dijakom ja ne bi prišlo kaj na misel, in spet stekel ven … Profesor kemije Kimovec je imel za dijake krasno navado, saj jim je rad govoril: »Opozarjam vas, da vas bom začel spraševati. Javite vrstni red.«

Pouk je imel 4. c popoldne, sami Kranjčani so bili v razredu. V telovadnici gimnazije so imeli tudi obvezne plesne vaje ob živi glasbi. Čeprav nedisciplinirani in kdo med njimi tudi politično »problematičen« v tistih letih, kot je omenil Joža Oblak, so praktično vsi končali visoke šole, fakultete. Nasmejijo se, da so bili tedaj samo mladi v najlepših letih, kasneje pa so življenje vzeli bolj zares in si zgradili uspešne kariere. Med njimi so nekdanji direktor univerzitetnega kliničnega centra, duhovnik, zdravnica, večkratna državna prvakinja v športnih plesih, svetovljanka z znanjem petih jezikov, žal že pokojna minister Peter Vencelj in legendarni Mito Trefalt ...

Dijakinje in dijaki 4. c so maturirali leta 1958 – prav vsak med njimi pa je izjemno zanimiva zgodba zase. Kar pa je najpomembneje, ne družijo jih samo spomini, ampak pravo prijateljstvo, ki traja in traja …