V Slolesu opozarjajo, da je trenutno žagarskega lesa dovolj, vendar le na račun večjega poseka zaradi čezmerne razmnožitve lubadarja in vetroloma.

Žagarji zahtevajo enakovredne pogoje

Namera škotskega podjetja BSW Timber, da na Gomilskem zgradi največjo žago za razrez hlodovine v Sloveniji, je vznejevoljila domače žagarje in lesne predelovalce. »Ne nasprotujemo tujim vlaganjem, zahtevamo le enakovredne pogoje za domače in tuje investitorje,« poudarjajo.

Združenje Sloles: »Škoti so nam jasno povedali, po kaj so prišli v Slovenijo: po izjemno kvaliteten les in po dobro ter cenovno ugodno delovno silo.«

Slovenski žagarji so po podatkih Slolesa lani za investicije namenili 30 milijonov evrov, letos in prihodnje leto pa načrtujejo vlaganja v vrednosti od 50 do 55 milijonov evrov.

Kranj – Predstavniki škotskega družinskega podjetja BSW Timber so maja s predstavniki tega podjetja v Sloveniji, Gospodarsko zbornico Slovenije, Zvezo lastnikov gozdov Slovenije in družbo Petrol podpisali memorandum o naložbi v visokotehnološki lesnopredelovalni center, ki predvideva postavitev največje žage v Sloveniji z letno zmogljivostjo tristo tisoč kubičnih metrov lesa na Gomilskem, peletarno in kogeneracijo na lesno biomaso v Šoštanju ter proizvodnjo palet in lesene embalaže v Letušu. Z gradnjo centra naj bi predvidoma začeli septembra letos, zagon načrtujejo na začetku leta 2020, že prihodnje leto pa naj bi za njegove potrebe začeli v Sloveniji odkupovati les. Vrednost naložbe je 40 milijonov evrov, zagotovila pa naj bi 170 novih delovnih mest.

»Mi ne želimo biti kolonija«

Poleg podpisnikov memoranduma so naložbo podprli tudi politiki. Miro Cerar, predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, je dejal, da moramo izkoristiti svoje gozdove, pri tem pa spodbujati tako tuje investitorje kot domače žagarje, da bodo s posodobitvami in razvojem postajali vedno bolj konkurenčni. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je ugotavljal, da v Sloveniji izvozimo preveč surovin z nizko dodano vrednostjo in jo uvažamo v obliki polizdelkov z višjo dodano vrednostjo. »Boli nas, ko v strategijah razvoja velikih žag v sosednjih državah beremo, da imajo v bližini surovino iz Slovenije. Kolonije izvažajo surovine, mi pa to ne želimo biti,« je dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan in poudaril, da vsi napori, povezani z gozdom, obrodijo sadove le, če les do čim bolj končne obdelave predelamo v Sloveniji.

»Uničili bomo male žagarje«

Na načrte škotskega podjetja v Sloveniji so se burno odzvali v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. »Investitor načrtuje 170 novih delovnih mest, vendar bo hkrati uničil več kot tisoč delovnih mest pri malih slovenskih žagarjih, ki že zdaj ne dobijo zadostnih količin hlodovine, potlej pa jo bodo še manj,« je dejal predsednik zbornice Branko Meh in dodal, da je nedopustno, če bo škotsko podjetje za naložbo prejelo tudi državno subvencijo. »Les znamo sami posekati in razžagati,« je dejal Alojz Selišnik, žagar in član odbora žagarjev pri zbornici, in dodal: »Če bomo uničili male žagarje in postavili dve ali tri velike žage, ne bo nobene dodane vrednosti.« Marko Kajzer, predsednik sekcije lesnih strok v zbornici, je izračunal, da potencial hlodovine, ki jo sedaj prodamo v Avstrijo in v Italijo, pomeni v žagarstvu od 1000 do 1500 novih delovnih mest. »Slovenski žagarji v zadnjih letih beležimo upad žaganja hlodovine, predvsem na račun povečanega izvoza,« je opozoril žagar in podpredsednik sekcije lesnih strok Marijan Sadek.

»Politika favorizira tuje vlagatelje«

Kritični so tudi v slovenskem lesnem združenju, v Zavodu Sloles. »V Slolesu ne nasprotujemo tujim investicijam, ampak zahtevamo enakovredne pogoje za domače in tuje investitorje,« je dejal Edo Oblak, direktor Slolesa in družbe Breza commerce iz Todraža, in dodal, da v Slolesu nasprotujejo politiki, ki favorizira tuje vlagatelje tako, da jim nudi državno pomoč v višini do 20 odstotkov upravičenih stroškov in jim zagotavlja petnajstletno dobavo lesa iz državnih gozdov – za razliko od slovenskih žag, ki so na podlagi javnega razpisa lahko podpisovale z družbo Slovenski državni gozdovi pogodbe le za triletno dobavo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / nedelja, 20. maj 2007 / 07:00

Policijski orkester navdušil na Jesenicah

Pester glasbeni utrip v občini Jesenice je 11. maja zaznamoval še en vrhunski dogodek. V okviru 15-letnice policijskega regionalnega kluba IPA Gorenjske v okviru svetovnega združenja policist...

Objavljeno na isti dan


Kranj / sreda, 2. september 2015 / 13:00

Delavnica glasbene terapije

Kranj – V Medgeneracijskem centru v Kranju bo v sredo, 2. septembra, od 10. do 18. ure potekala brezplačna delavnica z naslovom Glasba – most do zdravja, ki temelji na glasbeni terapiji. C...

Razvedrilo / sreda, 2. september 2015 / 12:53

Torta, golf in dobra hrana

Konec avgusta smo naleteli na tri nasmejane predstavnike moške populacije, ki so praznovali svoj osebni praznik. Vsi trije prihajajo iz Kranja ali njegove okolice, vsak pa je seveda rojstn...

Kronika / sreda, 2. september 2015 / 12:46

Hlev pogorel, hišo obvarovali

V noči na petek je v Spodnji Luši pogorelo gospodarsko poslopje družine Kastelic, v katerem sta bila tudi dva pujska. 45 gasilcem je pred ognjem uspelo obvarovati hišo, na kateri se je že vnel rob str...

Jesenice / sreda, 2. september 2015 / 12:33

Prvi Avsenik na Golici

Sašo Avsenik je v soboto pri Koči na Golici s svojim ansamblom zaigral legendarno Na Golici. Kot je dejal, je prvi Avsenik na Golici, saj se ded Slavko žal nikoli ni povzpel na vrh, po katerem je dobi...

Razvedrilo / sreda, 2. september 2015 / 12:22

Čarobno vzdušje glasbenih večerov

Tržič – Nekaj lepega je bilo v zraku zadnji petkov avgustovski večer. Obiskovalci zadnjega, petega v nizu razprodanih Glasbenih večerov v Tržiškem muzeju so v soju lune uživali ob najlepših »romanč...