Avstro-ogrska monarhija v besedi in podobi

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 10. junij 2018 / 15:50

»Slovenci s Kranjskega, četudi istega plemena, vendarle niso povsem enaki. V Alpah živeči Gorenjec ni le krepak in energičen, temveč tudi inteligenten in vedoželjen; na vinskih goricah ob Krki veselo životari Dolenjec, ki je navadno šibkejši, a bolj čustven, tudi bolj lahkomiseln in manj premišljen; Notranjec, ki odrašča ob sunkih burje neprijaznega Krasa, je tako odporen proti vremenskim vplivom kakor odločen, seveda tudi manj dostopen in bolj pretkano preračunljiv. Da podnebje in hrana bistveno vplivata na vsakogar, je samo po sebi umevno, a prav tako nespodbitno bi utegnilo držati tudi, da se je značaj prvega oblikoval pod vplivom nemškega sosedstva, značaj slednjega pa so zaznamovali stiki z Romani. Kljub temu pa pri vseh treh najdemo še toliko skupnih potez, da moramo to raso nedvomno označiti kot svojevrstno. Na splošno so Kranjcu prirojeni občutek za pobožnost in bogaboječnost, ljubezen do domovine in pripadnost deželnim knezom (vse za vero, domovino in cesarja).« (Str. 26)

Od kod je gornji odlomek? »Avstro-ogrska monarhija v besedi in podobi – Slovenci je komentiran prevod etnografskih poglavij o Slovencih iz knjižne zbirke Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild, ki je nastajala v zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja na pobudo prestolonaslednika nadvojvode Rudolfa (1858–1889) kot domoznanska zbirka z enciklopedičnimi ambicijami. Izhajala je v nemški in madžarski redakciji, po snopičih, ki so zvezani v 24 oz. 21 knjigah, izdanih na Dunaju in v Budimpešti. Vsebina je v vseh razporejena v enotnem zaporedju poglavij o pokrajinskih značilnostih, predzgodovini, zgodovini, narodopisju, glasbi, književnosti, arhitekturi, slikarstvu in kiparstvu, obrti in gospodarskem življenju. Cilj dela je bila enakovredna predstavitev vseh narodov dvojne monarhije, ki bi prispevala h krepitvi in spoštovanju 'različnosti v enosti'.« V prvi knjigi so objavljena poglavja o Štajerski, Porabju in Prekmurju ter Koroški, v tej drugi pa o Kranjski in Primorju. Več ilustracij je prispeval slikar Jurij Šubic, rojak iz Poljanske doline. »Naši« dve knjigi je prevedla Alenka Novak, uredili sta ju Monika Kropej Telban in Ingrid Slavec Gradišnik. Cela zbirka je res impozantna, z njo si je avstro-ogrska monarhija postavila imeniten knjižni spomenik. Mi pa smo lahko še danes ponosni na dejstvo, da smo pripadali tako velikemu cesarstvu in imeli v njem čisto spodoben položaj.