Kultura, vezivo naroda
Jure Prešeren, lastnik gostišča na Višarjah, nam je pretekli teden povedal, da je v 97. letu starosti umrl njegov stari oče Simon Prešeren, trgovec in zavedni Slovenec iz Trbiža. Gotovo se ga še kdo spomni, saj smo bili v »starih« časih Gorenjci pogosti obiskovalci njegove trgovine. In še vedrejša vest. Jutri in v nedeljo se bo ob 13.30 (jutri) in ob 11. uri (nedelja) v gostišču Mohorič v Rikarji vasi / Rueckersdorfu v Podjuni začelo tekmovanje harmonikarjev za Pokal Rutar. Nastopili bodo tudi nekateri znani ansambli iz Slovenije.
Kultura je najtrdnejše vezivo vsakega naroda, tudi slovenskega. Hvalevreden je vsak obisk slovenskih kulturnih skupin iz sosednjih držav in izseljenstva v domovini matičnega naroda, ko lahko občudujemo, s kakšno vnemo in zanosom negujejo rojaki svoj (naš) jezik, kulturo, narodni ponos. Enako drži za obiske in nastope kulturnih skupin in posameznikov iz Slovenije na tujem, kjer jih čakajo rojaki odprtih rok in src …
Veseli nas, da so gostovanja naših kulturnikov pri Slovencih na tujem vse pogostejša. Tokrat omenjam dve. Najprej potovanje predstavnikov kulturnih društev in ustvarjalcev iz občine Medvode po Koroški, ki ga je v počastitev Aljaževega praznika izvrstno načrtoval in izpeljal predsednik Občinske kulturne zveze Medvode Janez Meglič s sodelavci. Na zadnji postaji koroške poti v Borovljah so se medvoški kulturniki in predstavniki Slovenskega prosvetnega društva Borovlje dogovorili za sodelovanje in slovenske kulturne ustvarjalce iz Borovelj prihodnje leto povabili v Medvode. Med rojake v Kanalski dolini v Italiji in na Koroškem pa je pretekli teden vodila pot tudi pevke in pevce mešanega pevskega zbora Peter Lipar, ki deluje pri Društvu upokojencev Kranj. Postaje njihove »zamejske« rajže so bile Višarje, Ukve in Ovčja vas v Kanalski dolini ter Bistrica na Zilji na Koroškem. Pesmi, ki so jih pevke in pevci iz Kranja zapeli pri Juretu Prešernu in v Marijini cerkvi na Višarjah, v cerkvi v Ovčji vasi, kjer je pokopan župnik Jurij Prešeren, brat pesnika dr. Franceta Prešerna, v Ukvah in seveda pri cerkvi nad vasjo in nato pri Drumlovih v Bistrici na Zilji, so legle na dušo ne le poslušalcem, ki jim slovenščina ni tuja, ampak tudi drugače govorečim. Slovenska pesem in beseda imata svojo moč! Obisk Drumlovih na Stari pošti in srečanje s Pepco in Ludvikom je tudi vživetje v preteklost in sedanjost ter prihodnost Ziljske doline in njenih ljudi, med katerimi še vztrajajo Slovenci.