Slike s svete zemlje

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sreda, 30. maj 2018 / 08:49

V avli Območne enote Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava del akademske slikarke Brine Torkar z naslovom Ta zemlja je sveta.

Kranj – Letošnjo razstavno sezono v razstavišču Zavarovalnice Triglav odpira akademska slikarka in magistra umetnosti Brina Torkar, rojena na Jesenicah, trenutno pa živi in ustvarja v Ljubljani. Leta 2007 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je pred dvema letoma magistrirala. Izobraževala se je tudi na akademiji za umetnost in oblikovanje National College of Art and Design v Dublinu na Irskem. Prejela je več nagrad in priznanj, med drugim tudi študentsko Prešernovo nagrado. Že osmo leto svoj ustvarjalni čas namenja tudi poučevanju v svoji slikarski šoli. V likovnem raziskovanju se ta čas usmerja v slikarstvo, ki govori o povezanosti vseh ljudi v ljubezni, medsebojnem spoštovanju, povezanosti z izvorom ter zdravljenju kolektivne duše človeštva in posredno naše matere Gaje.

Tokrat se predstavlja z okrog 15 deli – slikami v tehniki akril na platnu – iz cikla Ta zemlja je sveta, ki je nastajal v zadnjih mesecih. Torkarjeva nas popelje v motivni svet zunaj človeških omejitev, v katerih se prepletata lepota in mir nedotaknjene narave. Ta je umetnici neizčrpen vir navdiha. »Motivika gozda me zanima že dlje časa, a me mogoče ni prevzela v taki intenzivnosti kot tokrat, ko gre za neko notranjo željo po osvoboditvi. Narava je najboljša zdraviteljica tako človekove kot kolektivne duše. Kot umetnica zato čutim željo po vračanju k naravi, prvinskosti, preprostosti in hkrati zavedanju, da imamo samo eno zemljo. Umetniki podoživljamo to transcendenco in smo neke vrste prevajalci trenutnega duha časa,« je povedala Brina Torkar, pri čemer je treba poudariti, da svoj umetniški navdih črpa tudi iz šamanizma. »V šamanističnem odnosu do sveta je človek kot neločljivi del narave predan in povezan z njo, hkrati pa predstavlja tudi neki način zdravljenja in duhovnega vodenja. Vse to pa lahko povežemo s prevladujočim motivom krajine, v katero je zavita tako simbolična pripoved kot tudi njen romantični pridih,« je k razstavljenim delom zapisala umetnostna zgodovinarka Melita Ažman.

Krajine Brine Torkar nas navdajajo s svobodo – naj jo začutimo s čapljami, ki nad gorami letijo v modro nebo, ali pa ob goli ženski figuri, ki pleše sredi zgoščenega gozda. »Ženska podoba je kot rdeča nit ali točka, na katero se umetnica vedno vrne in smo je vajeni že iz zgodnejših del. Plešoča živahna in vedno gola spominja na ekstatično razgibani lik ter lahko nastopa samostojno ali v skupini. Golota telesa se navezuje na prvobitno stanje človeka, ko je vse očitno in nič ni zastrto, hkrati pa s tem poudarja duhovno in naravno šibkost, medtem ko je ples kot govorica in proslavljanje, sprostitev ter osvoboditev,« dodaja Ažmanova. Torkarjeva je slike z motivi v gozdu naslovila Padajoče časovne linije, saj gre pri tem, kot pravi, tudi za zavedanje, da ne obstajata preteklost in prihodnost, ampak smo vseskozi v sedanjem trenutku. Na odprtju je v glasbenem programu z indijanskimi pesmimi nastopil Žiga Miklavc. Razstava bo na ogled do konca junija.