Rože

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / torek, 22. maj 2018 / 19:43

Slovenci imamo radi rože. Skoraj v vsakem gospodinjstvu najdemo orhidejo in večina hiš, vsaj na Gorenjskem, ima poleti balkonsko cvetje. Ponekod ocenjujejo najlepše rože v vasi, stara mesta spodbujajo stanovalce, naj dajo na pročelja glavnega trga rože, ker je tako mesto potem lepše. Rože mojih babic so bile pelargonije, danes pa imamo rož, barv in sort, kar jih hočemo. Vsako leto pride ven kakšna druga sorta in najbolj vešče gospodinje takoj preizkusijo novo rastlino. Soseda pravi, da je letošnja novost lepa Suzana v vijolični barvi, do sedaj sta bili na voljo rumena in oranžna. Pa vendar se mi zdi, da smo z leti gospodinje (verjamem, da kje za rože skrbijo tudi moški, vendar je zagotovo več žensk kot gospodov, ki so jim rože v ponos in veselje) malo bolj praktične. Kakor koli gledamo, so najbolj nezahtevne bršlinke. Kombiniramo jih še z drugimi rožami, ki naredijo nasad boj pester, razgiban, barvit. Problem z dopusti je večna mora gospodinj. Imamo korita z rezervoarjem za vodo in nove substrate, pa vendar je treba rože pogledati, včasih potrebujejo manj vode, včasih jih je treba zaliti dvakrat na dan. Zdi se mi, da so največja nadloga veter, dež ali toča. Tedaj so bujne cvetlice lahko v trenutku polomljene in uničene. Moja letošnja nabirka rož se je začela s šestimi koriti pelargonij, ki so prezimile pri mami. Potem sem dokupila še drugo cvetje, vsakega po malem. Od sodelavcev sem se naučila, da ne smemo nikoli varčevati pri zemlji. Torej kupim najboljšo zemljo. Včasih rože sploh ne pijejo vode, v koritih se kar vse kuha – to je slaba zemlja. Naučila sem se tudi, da moramo rože zalivati zvečer. Tako roža pije vodo celo noč. Zjutraj je močna in zdrži vročino. Drugi pravijo, da zalivajo vsak drugi dan. Roža je kakor človek, kakor jo navadiš, tako raste. Več rož propade zaradi preobilice vode kot zaradi premalo vode. Dejstvo je, da imam vsako leto manj korit z rožami. Ko smo gradili hišo, balkon sploh ni bil predviden. Pa sem rekla, mora biti balkon, za rože. Pri nakupu rož srečam prijateljico in hitro poklepetava. Rože sem kupila, ji rečem. In ona me vpraša, ali sem kupila bršlinke. Seveda, tudi bršlinke in še nekaj drugih za zraven. Ta kolegica pravi, da je 24 korit z rožami na balkonu zmanjšala na deset korit. Človek postane manj zahteven. Pravi, da dve leti ni imela rož, pa so jo poklicali znanci po telefonu in jo vprašali, kako je. Začudeno jim odgovori, da je dobro, kako pa drugače. In prijatelj na drugi strani ji pojasni: »No, samo vprašam, ali je s tabo vse v redu, ker na balkonu nimaš nič rož.« Kljub praktičnosti bo za Slovenke veljalo, da se po rožah pozna, kje je dekle doma. In drug pregovor pravi, da se po moževi srajci pozna, kakšna je žena … Še dobro, da se moda menja in možje vse redkeje nosijo srajce. Tudi pri rožah se znajdemo, malo zmanjšamo, kakšne bolj zelene in grmovne si omislimo, pa je volk sit in koza cela … Vendar mora biti koza tudi sita, ne le cela …