Prvi sokolski dom na podeželju

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / sobota, 12. maj 2018 / 10:43

V sklopu Slovenskih klekljarskih dni v Žireh so s prireditvijo v nekdanjem sokolskem domu, zdaj dvorani Partizan, zaznamovali tudi stodesetletnico tega doma, ki velja za najstarejši sokolski dom, ki so ga zgradili na slovenskem podeželju.

Samostojno telovadno društvo Sokol v Žireh so ustanovili avgusta 1907, prej je delovalo kot odsek pri telovadnem društvu Sokol v Idriji. V Žiri so namreč idejo o sokolstvu prinesli iz sosednje rudarske Idrije, kjer so telovadno društvo Sokol ustanovili že leta 1897. Med njihovimi podpornimi člani je bil tudi takratni žirovski župan Anton Sedej, na povabilo katerega so idrijski Sokoli že leta 1898 priredili prvi telovadni nastop v Žireh. Ko so 14. septembra 1905 nastopili na dobračevski veselici, so še istega dne pri Tinčnu na Dobračevi osnovali žirovski odsek idrijskega telovadnega društva Sokol in ga na prvem zboru čez teden dni tudi uradno potrdili.

Prvi predsednik žirovskega odseka Sokolov je postal Ivan Kavčič. Že prvo leto se jim je pridružilo okrog štirideset članov, še istega leta so kupili tudi prvo telovadno orodje, to je bradljo, drog in kozo, železne ročke pa so si izposodili, je bilo mogoče izvedeti na prireditvi ob stodesetletnici Sokolskega doma v Žireh. Vadbo so poučevali Julče Novak, Franc Krčnik in Engelbert Gangel iz Idrije. Žirovski Sokoli so na začetku vadili v zgornji sobi žirovske gostilne Pri Katri, nato pa pri Kamšku v Novi vasi. Zaradi uspešnega delovanja in ob vse vidnejših dosežkih je dozorel sklep, da ustanovijo samostojno telovadno društvo Sokol v Žireh. Ustanovni zbor so pripravili 15. avgusta 1907 in že čez deset dni je društvo Sokol nastopilo s prvo javno telovadbo kot društvo in nič več kot odsek. Skoraj natanko čez leto dni, 30. avgusta 1908, pa so že odprli sokolski dom v Žireh, ki velja za prvi sokolski dom na slovenskem podeželju. Dom so ob podpori domačinov zgradili po zamisli Idrijčana Ivana Kende. Slavnostno odprtje je spremljala dvatisočglava množica in kar dve godbi, idrijska in žirovska.

Žirovski Sokoli so tako kot ostali slovenski Sokoli nosili enotno opremo po češkem vzoru, ki jo je sestavljala rdeča srajca, siv suknjič in nizka okrogla kapa s sokoljim peresom, pripetim s kokardo. Poleg rednih telovadnih vaj so uprizarjali tudi gledališke predstave, ustanavljali pevske zbore, tamburaške skupine, pihalne godbe in salonske orkestre. Prirejali so tudi izlete, družabne plese, pustna rajanja in veselice ter tako širili svoj idejni vpliv. Po ločitvi slovenskega političnega duha na liberalni in katoliški tabor je Sokol pridobival vse bolj liberalen značaj in bil vse bolj pod vplivom Narodno napredne stranke. Prav zaradi tega so kot protiutež tej organizaciji iz vrst katoliškega gibanja nastali katoliški telovadni odseki Orli. »Ti dve društvi sta si bili v programu in delovanju zelo podobni, obenem pa zelo različni in sta najbolje odražali ločenost žirovskega oziroma slovenskega duha na ravni takratnih političnih razmer,« so še pojasnili na slovesnosti ob jubileju sokolskega doma v Žireh.