V nedeljo vnovič o zakonu o drugem tiru

V nedeljo se bodo volivci vnovič odločali o usodi zakona o drugem tiru, ki so ga na kasneje razveljavljenem referendumu septembra lani že potrdili.

Kranj – V nedeljo bodo volivci ponovno odločali o uveljavitvi Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper, ki ga je državni zbor sprejel pred letom dni in je bil na referendumu 24. septembra lani tudi potrjen. A pobudnik referenduma Vili Kovačič iz društva Davkoplačevalci se ne damo je kasneje na vrhovnem sodišču izide prvega referenduma uspešno izpodbijal, saj je sodišče septembrsko glasovanje razveljavilo in naložilo ponovno izvedbo referenduma. Prvič v samostojni Sloveniji se bo tako zgodilo, da bodo volivci o istem zakonu na referendumu odločali dvakrat. Volivci so od torka do včeraj svoj glas lahko oddali že predčasno na sedežih okrajnih volilnih komisij. Do srede je po podatkih Državne volilne komisije to možnost izkoristilo 8050 volivcev oziroma 0,52 odstotka vseh volilnih upravičencev.

V referendumski kampanji o zakonu o drugem tiru, ki se danes opolnoči končuje, saj je od tedaj in do zaprtja volišč v nedeljo ob 19. uri zapovedan volilni molk, sodeluje kar 32 organizatorjev. Velika večina njih podpira drugi tir, nekateri so sicer za drugačno traso ali dvojni tir na obstoječi progi. Nasprotniki zakona se ne strinjajo predvsem s predvidenim načinom financiranja projekta, zagovorniki zakona pa si želijo, da se izvedba projekta čim prej začne. Predsednik vlade v odhajanju Miro Cerar, ki v kampanji nastopa kot predsednik SMC, in Vili Kovačič, ki sicer stojita trdno na nasprotnih bregovih, pozivata k čim večji udeležbi na ponovljenem glasovanju.

Referendum o zakonu, ne o drugem tiru

Kaj so ključni poudarki zakona o drugem tiru? Vlada je za izvedbo projekta ustanovila projektno podjetje 2TDK, ki bo prejelo koncesijo. V projekt lahko vstopijo tudi t. i. zaledne države, ki pa ne smejo prevzeti deleža, enakega ali večjega od tistega, ki ga ima v lasti Slovenija. Države investitorke s tem ne bi mogle poseči v lastniško infrastrukturo Luke Koper ali pridobiti pavice do prednostnega usmerjanja železniškega prometa. Denar za alternativno infrastrukturo, ki bi razbremenila avtoceste, bodo predvidoma poplačali s povečanjem cestnine za težka tovorna vozila, uvedli pa bi tudi dajatev na pretovor v Luki Koper.

Vrednost gradbenih del enotirne proge naj bi po zadnjih zagotovilih državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo Jureta Lebna znašala 864 milijonov evrov, skupaj s predvidenimi stroški širitve treh servisnih cevi v največjih predorih pa naj bi dosegla 961 milijonov evrov. Po finančni konstrukciji naj bi 200 milijonov evrov zagotovili iz državnega proračuna, enako visok naj bi bil kapitalski vložek zalednih držav (Madžarske), pridobiti pa nameravajo še 250 milijonov evrov evropskih sredstev in 311 milijonov evrov posojil, predvsem od Evropske investicijske banke in SID banke. Sloveniji je bilo do zdaj za drugi tir že odobrenih 153 milijonov evropskih nepovratnih sredstev.

Zakaj glasovati za zakon?

V Krajevni skupnosti Črni Kal načrtovan projekt drugega tira in zakon podpirajo, čeprav izbrana trasa ni idealna, a katera bi sploh bila, pojasnjujejo. »Obstoječa proga je stara in enotirna, dotrajana, komajda jo še lahko vzdržujejo in to z velikimi stroški, je na robu zmogljivosti, je prestrma, predvsem pa nevarna za prebivalce in okolje,« pravi predsednik KS Janko Sever. Zavzemajo se za dvotirno in ne samo enotirno progo, ki jo potrebujejo tako slovensko gospodarstvo, Luka Koper in Slovenske železnice kot tudi celotna srednja Evropa. »Zato je zelo pomembno, da vlada, kot je odločila s sklepom, takoj prične z vsemi potrebnimi postopki, da bo v času gradnje novega tira izdelana vsa potrebna dokumentacija in gradbeno dovoljenje za dvotirno progo. Ta bo sedaj dražja le za 25 odstotkov, kasneje bo gradnja veliko dražja,« poudarja. V KS Črni Kal tudi podpirajo, da progo financirajo tisti, ki jo potrebujejo, tudi t. i. zaledne države. »Naša država in njeno gospodarstvo je premajhno, da bi se lahko primerjalo z velikimi državami, ki lahko brez težav iz proračuna financirajo vse strateške državne projekte,« pravi Vesel, ki opozarja, da bi zavrnitev zakona pomenila dodatni nekajletni zamik gradnje.

Tudi v Stranki Alenke Bratušek so za to, da Slovenija dvotirni drugi tir po že določeni trasi dobi čimprej. »Zakonu ne nasprotujemo, ga pa tudi ne podpiramo. Poudarjamo, da je referendum povsem nepotreben in da bi vsaka odgovorna vlada, ki se zaveda pomena drugega tira za razvoj Slovenije in slovenskega gospodarstva, naredila vse, da referenduma ne bi bilo,« pravi Alenka Bratušek, ki pričakuje, da bo pred začetkom gradnje opravljena tudi temeljita finančna revizija dvotirnega projekta. »Vlada Mira Cerarja je namreč najprej ocenila, da bo enotirna proga Divača–Koper stala milijardo evrov, nato je predsednik vlade zatrdil, da bo toliko stala dvotirna, kar je nemogoče. Ko bi opravili finančno revizijo projekta, bi lahko dodobra predvideli ceno, vedeli pa bi tudi, ali Madžarsko sploh potrebujemo kot soinvestitorko.« Ob tem Bratuškova še poudarja, da posebnega zakona za začetek graditve drugega tira in za pridobitev evropskih sredstev ne potrebujemo, saj smo slednja že prejeli, čeprav zakon še ni veljal.

Argumenti proti zakonu

V SDS pa pojasnjujejo, da je projekt drugi tir vključen v vse državne načrte, a je pred letom dni sprejet zakon največja ovira za gospodarno in racionalno izvedbo investicije. V stranki so bili proti sprejemu zakona, nasprotujejo pa tako načinu financiranja investicije kot ustanovitvi posebnega podjetja 2TDK. »Slovenija je močno vpeta v mednarodne prometne tokove, zato potrebuje sodobno železniško infrastrukturo, ne pa samo 27 kilometrov enotirne proge, ki ne rešuje ničesar. Če želimo pričeti s hitrejšo prenovo železniške infrastrukture in izgradnjo novih odsekov po normalnih cenah, potem je potrebno na referendumu glasovati proti in zakon, za katerega se je izkazalo, da je nepotreben in celo škodljiv, zavrniti,« poudarjajo. Z zavrnitvijo zakona bodo izpolnjeni pogoji za gospodarnejšo, cenejšo in hitrejšo ureditev proge na odseku Divača-Koper, dodajajo.

Zakonu nasprotujejo tudi v Levici, saj se zavzemajo za drugi tir brez madžarskega kapitala: »Če do leta 2020 zagotovimo manjkajočih 200 milijonov evrov kapitala, bi drugi tir in prihodke od njega ohranili v svojih rokah. To lahko naredimo celo brez dodatnega zadolževanja.« Kot pojasnjujejo, je bil zakon sprejet izključno zato, da se omogoči udeležbo tujih držav, konkretno Madžarske, čemur nasprotujejo iz treh razlogov: »Ker bi Madžarska za 45 let dobila solastništvo in vpliv na našo strateško infrastrukturo. Ker bi Madžarska dobivala polovico dobička 2TDK, čeprav bo Slovenija v celoti sama zagotavljala vsaj 30 milijonov evrov letne subvencije za obratovanje drugega tira. In ker bi Madžarska pridobila tudi vezane posle pri gradnji in upravljanju na škodo naših gradbenih podjetij, Luke Koper in Slovenskih železnic.« Levica si bo tudi po referendumu prizadevala, da drugi tir zgradijo brez tujega kapitala, če pa bo zakon zavrnjen, bodo tudi zahtevali, da investitorstvo prevzameta DRI ali SŽ-Infrastruktura. Ne glede na razplet bodo vztrajali tudi pri tem, da se iz projekta odstranijo zdajšnji minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, državni sekretar Jure Leben in generalni direktor 2TDK Metod Dragonja, ki so po njihovem »stalno zavajali državljane glede projekta in ki so projekt vodili v interesu Madžarske, namesto v interesu Slovenije«.