Stare razglednice digitalizirali

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Kamnik / sobota, 5. maj 2018 / 16:02

Bogata zbirka starih razglednic s Kamniškega in Komendskega, ki jo hranijo v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik, bo že kmalu na voljo tudi v digitalni obliki.

Kamnik – Stare razglednice z območja, ki ga pokrivajo s svojo dejavnostjo, v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik načrtno zbirajo od leta 2005 in so del obsežne domoznanske zbirke. Slikovnega gradiva se je z leti nabralo za skoraj 700 razglednic iz obdobja od konca 90. let 19. stoletja pa vse do danes.

»Doslej je bilo gradivo, ki smo ga hranili v posebnih škatlah, uporabnikom na vpogled v prostorih čitalnice, pod nadzorom zaposlenega in ga praviloma nismo izposojali na dom. A na tak način so bila poleg možnosti kraje precej velika tudi tveganja poškodb. Ob ogledovanju so se razglednice obrabljale, zaznali pa smo tudi kemične poškodbe materiala zaradi same hrambe. Zato smo se lansko leto odločili, da zaradi samega obvarovanja, lažje obdelave in dopolnjevanja zbirke ter izboljšanja pregleda nad vsebino gradiva zbirko digitaliziramo,« je projekt z naslovom Kamniške podobe: digitalizirana zbirka razglednic nedavno predstavil Andrej Kotnik iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik.

Digitalizirane razglednice so s posebnimi oznakami za lažje in hitrejše iskanje razdelili v sedem skupin.

Pet skupin je določenih po geografskem ključu, in sicer so to razglednice iz Kamnika in okolice Kamnika, z alpskega območja z dolino Kamniške Bistrice iz Komende ter iz Tuhinjske doline in Motniške kotline. Ena skupina zajema umetniške razglednice, katerih motiva ni mogoče opredeliti geografsko, so pa delo avtorja, katerega življenjska pot je povezana z območjem občin Kamnik in Komenda.

Še ena skupina razglednic pa zajema slikovno gradivo, kjer ne gre za razglednice v pravem pomenu besede, pač pa za gradivo fotografa Benedikta Lergetporerja (1845–1910) iz obdobja okrog 1890 ter za gradivo, ki ga je knjižnici podaril Aleksander Sarnavsky (1934–2010).

Originalne razglednice seveda ostajajo v knjižnični domoznanski zbirki, ob koncu lanskega leta pa so jih digitalizirali 576, in sicer skenirano na črno podlago in shranjeno v dveh različnih formatih.

Projekt so pred dnevi že predstavili javnosti, na strani www.prejmipozdrav.si pa bo dejansko zaživel ob koncu maja.