Ovadba proti Pahorju
Zaradi arbitražnega sporazuma je predsednik novoustanovljene stranke Novi socialdemokrati Milan Balažic vložil kazensko ovadbo zoper predsednika republike Boruta Pahorja.
Zapostavljanje slovenskih interesov
Kazensko ovadbo zoper predsednika republike Boruta Pahorja je Milan Balažic na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani v ponedeljek vložil, ker naj bi Pahor pri sklenitvi arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško zapostavljal slovenske interese. V ovadbi mu očitajo, da naj bi s svojim delovanjem kot premier v pogajanjih s Hrvaško glede meje med državama leta 2009 kršil 350. člen kazenskega zakonika. Omenjeni člen določa, da se slovenski državljan, »ki poskuša spraviti Republiko Slovenijo v podrejenost ali odvisnost nasproti drugi državi, kaznuje z zaporom od enega do desetih let«. Predsednik naj bi navedeni člen kazenskega zakonika kršil s tem, ko je pristal na 3. člen arbitražnega sporazuma, ki ni omogočal razsodbe arbitražnega sodišča glede neposrednega stika slovenskih teritorialnih voda z odprtim morjem, in s tem, ko je pristal na vsebino 3. odstavka 11. člena arbitražnega sporazuma, ki je omogočil, da je Hrvaška v Evropsko unijo vstopila brez predhodne uveljavitve arbitražnega sporazuma, navajajo v ovadbi. To je po Balažičevem prepričanju neposredno škodovalo Sloveniji, saj jo je ob razglasitvi arbitražne sodbe in nedodelitvi neposrednega stika slovenskih teritorialnih voda z odprtim morjem v razmerju do sosednje Hrvaške – zaradi dejanskega statusa stika kot neškodljivega prehoda čez hrvaške ozemeljske vode – postavilo v podrejen položaj in odvisnost. Pahor je v svojem odzivu na ovadbo poudaril, da slovenska politika iz dveh razlogov meni, da je treba odločitev arbitražnega sporazuma spoštovati – iz pravnega razloga, saj nobena resna stranka ne more imeti stališča, da odločbe sodišča, ki je bilo utemeljeno na ratificirani mednarodni pogodbi, ni treba spoštovati. Drugi razlog pa je, da naj bi se vsi zavedali, da boljšega sporazuma ne bi mogli doseči, zato nihče noče reči, da je sporazum slab in bi torej morali prevzeti odgovornost za nova pogajanja.
Evropski in svetovni teden cepljenja
V tem tednu zaznamujemo evropski in svetovni teden cepljenja, v katerem poudarjajo pravico do cepljenja vsakega posameznika in odgovornost do družbe, ki jo s cepljenjem izraža. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) cepljenje priporočajo, saj kot navajajo, gre za enega najučinkovitejših javnozdravstvenih ukrepov za zmanjšanje bremena nalezljivih bolezni, pred katerimi lahko zaščitimo sebe in svojo okolico. »Cepiva pred nalezljivimi boleznimi ščitijo tako posameznika kot družbo. Ko je dovolj veliko število ljudi v skupnosti cepljenih, ni dovolj občutljivih za ohranitev prenosa nalezljive bolezni. Skupaj ščitijo tiste, ki so najbolj ranljivi, vključno z dojenčki.« Po podatkih, ki jih navajajo v zadnji raziskavi NIJZ, sicer ta čas delež slovenskih mater, ki zaupajo v cepljenje, znaša 47 odstotkov, 34 odstotkov pa jih je neopredeljenih glede zaupanja v cepljenje. Delež mater, ki so kdaj oklevale pri cepljenju svojih otrok, je 17-odstoten. A prav zaradi cepljenja se v Sloveniji nekatere hude bolezni, kot sta davica in otroška paraliza, ne pojavljajo več, je poudarila Tatjana Mrvič s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. A ker se na območjih z nižjo precepljenostjo v Evropi še vedno pojavljajo določene bolezni, lahko pride do vnosa teh bolezni tudi v Slovenijo, je opozorila. Tako so se na primer že pojavili primeri ošpic in oslovskega kašlja. Letošnji svetovni teden cepljenja poteka pod geslom Cepljenje deluje. V Unicefu ob tem poudarjajo, da cepljenja vsako leto rešijo do tri milijone otroških življenj. Ob tednu cepljenja zato pripravljajo dobrodelno razstavo Punčk iz cunj, s katerimi zbirajo sredstva za cepljenje otrok v državah v razvoju.
Streli na portoroški plaži
V Portorožu so v soboto zvečer policijo obvestili o streljanju na tamkajšnji plaži. Po neuradnih virih, ki so jih navajali na Radiu Slovenija, naj bi šlo za mafijski obračun, v dogodek pa naj bi bilo vpleteno ljubljansko podzemlje. V streljanju je bil poškodovan 38-letni moški, ki pa je zunaj smrtne nevarnosti, pojasnjujejo na Policijski upravi Koper. Preiskava še poteka, policija pa je medtem pridržala in tudi že izpustila tri osebe, vse državljane Slovenije. Strelca še vedno iščejo.
V odpravi tudi Slovenka
Pred dnevi je mednarodna ženska odprava, ki se je podala na osemdeset kilometrov dolgo pot na smučeh do severnega pola, dosegla svoj cilj. V odpravi je sodelovalo enajst udeleženk, med njimi tudi slovenska novinarka Nataša Briški. Z odpravo so želeli ženske spodbuditi k pogumnejšim korakom in jim pokazati, da je vse mogoče.