Za Krvavec nove priložnosti

Novi lastnik Krvavca Alpska investicijska družba ter njen lastnik kranjski podjetnik Janez Janša imata za še večjo prepoznavnost in uspešnost Krvavca precej načrtov, med drugim tudi dodatno ponudbo in gradnjo novih turističnih nastanitev.

Kranj – Alpski investicijski družbi, ki je v lasti kranjskega podjetnika Janeza Janše, je po štirih mesecih zapletov (o tem smo v našem časopisu večkrat poročali), uspelo odkupiti RTC Krvavec. Večino, zlasti pa smučarje, sedaj zanimajo morebitne novosti na priljubljenem smučišču, zato sva se s 56-letnim Janezom Janšo, ki je v mladosti živel v Žireh in Škofji Loki, pogovarjala predvsem o tem.

Znano je, da je prodaja kr­­­­v­­av­škega smučarskega ce­­n­tra potekala kar nekaj let. Od kod vam zamisel, da si želite kupiti smučišče, ki je bilo kar nekaj časa v finančnih težavah?

»Najprej smo na dražbi kupili Merkurjevo hišo na Krvavcu, takrat pa sem dobil informacijo, da se prodaja tudi krvavško smučišče. Nato smo začeli raziskovati, kakšno podjetje je RTC Krvavec, in ugotovili, da sploh ni tako slabo. Ko sem dobil spor z državo glede nekdanjega samskega doma Tekstilindusa v Stražišču in sem imel tudi denar, je nakup zame postal priložnost.«

Skoraj tri milijone in pol evrov odškodnine bi za marsikoga po petdesetem letu pomenilo lagodno življenje do upokojitve. Za vas je bil ta denar izziv?

»Nisem tip človeka, ki bi zgolj užival, temveč v življenju potrebujem izzive. Eden od teh je tudi prevzem Krvavca. Ne držijo pa trditve nekaterih, da sem denar dobil na lahek način. Moje podjetje Infohip je namreč državo tožilo za 3,3 milijona evrov, saj je bilo od države oškodovano, ker mu ni omogočila, da bi lahko poslovalo s svojo nepremičnino na naslovu Delavska cesta 26 v Kranju oziroma z bivšim samskim domom Tekstilindusa. Decembra leta 1995 sem namreč kupil samski dom in se želel s tam nastanjenimi dogovoriti o pravilih igre oziroma primerni najemnini. Zato je bilo takrat vloženih več kot sto dvajset tožb, ki jih je kranjsko sodišče za pet let dalo v predal. Mi smo v tem času ničkolikokrat urgirali, bila so številna nagajanja, in ko smo naposled vložili tožbo proti državi, je bilo kranjsko sodišče v mesecu in pol zmožno rešiti vse tožbe. To pomeni, da so sami dokazali, da se da. Za nas oziroma moje podjetje pa je bistveno, da v teh petih letih nismo mogli tržiti najemnine. Vse je bilo usmerjeno k temu, da me postavijo na kolena. To pa se ni zgodilo, temveč sem potrpežljivo čakal do februarja 2016. Vmes se je postopek razdelil na dva postopka. En postopek je zaključen, njegov rezultat pa je, da so mi izplačali milijon in 450 tisoč glavnice ter dva milijona obresti. Ta denar, glavnica, je izračun, koliko bi v podjetju lahko zaslužili, če bi lahko delali oziroma upravljali svojo nepremičnino. Zato to ni nekaj podarjenega od države, kar želijo nekateri predstaviti, temveč tisto, kar bi lahko zaslužili, pa nam v dvajsetih letih tega niso omogočili.«

V Stražišču stavba nekdanjega samskega doma še vedno žalostno propada. Čigava je?

»Tu gre za drugi postopek, ki sem ga omenil, vendar je bil na ustavnem sodišču zavrnjen. Gre pa zato, da sem na banki za nakup samskega doma vzel tudi kredit, ki pa ga, zato ker nepremičnine nisem mogel upravljati, nisem mogel odplačevati. Zato sem samski dom izgubil – in to je zame drugi del škode, ki mi je država še ni vrnila. Tako je samski dom od upnika. Zato smo vložili tožbo na evropsko sodišče in ta del še ni končan.«

Lani decembra je nato vaša Alpska investicijska družba uspela s ponudbo za nakup RTC Krvavec, po nekaj zapletih pa ste od prejšnjega tedna tudi lastnik. Ali to za krvavško smučišče in tudi za tam zaposlene pomeni boljše čase?

»Lahko rečem, da je RTC Krvavec načeloma zelo dobro podjetje in tudi dobro dela. So pa neurejena razmerja lastništva, saj veliko objektov stoji na državnem zemljišču, na zemljišču pašne skupnosti, Kmetijske zadruge Cerklje in drugih. Tako lahko rečem, da Krvavec je in ga hkrati ni. Na njem stoji kup železja, sicer z veljavnim gradbenim dovoljenjem, ni pa na svojem zemljišču. To je ena od stvari, ki jih bo treba urediti. Druga stvar, ki se je bo treba lotiti, pa je, da na Krvavcu ne bo zgolj smučanje in poleti kolesarjenje, ampak bo Krvavec postal prizorišče raznih dogodkov. Luža je eden izmed njih. Ker ima leto dvanajst mesecev, bi jih moralo biti vsaj dvanajst. Od na primer prvomajskega kresovanja do novoletne zabave in podobnega. Izkoristiti bo treba vse priložnosti.«

Veliko žičniških naprav je starih, premalo je prenočitvenih kapacitet. Kaj nameravate storiti glede tega?

»Seveda bo treba poiskati denar za nove naložbe, saj sedaj ni nihče nič vlagal. Prejšnji lastnik namreč v Krvavec ni vložil niti evra, temveč je zgolj posredoval kredit. To pomeni, da je Unior posodil denar Krvavcu za postavitev šestsedežnice ter služil z obrestmi, Krvavec pa je odplačeval kredit. Tudi jaz imam možnosti, da organiziram kreditiranje novih naprav. Toda kdo bo to vračal? Ker sem praktično enoosebna družba in če se mi zgodi dvakrat zapored zelena zima in deževno poletje, sem lahko v škripcih, v kakršnih je Krvavec že bil. Tega pa ne mislim početi. Če predpostavim, da je bil v času, ko je postavljal gondolo, Krvavec zadolžen za 15 milijonov evrov, sedaj pa je za pet milijonov, je nesmiselno, da spet gremo po kredite in se tresemo, kako jih bomo odplačevali. Zato je zame razdolževanje do primerne meje prvi pogoj. Na drugi strani pa bomo na državnem in evropskem tržišču iskali denar za nove investicije. Prav tako se bom potrudil, da se vsaj gondola deklarira kot del javnega prevoza in se vstopnica za ljudi ''v čevljih'' začne subvencionirati. Nepojmljivo je namreč, da vabiš na dogodek na Krvavec, obenem pa vsakemu računaš še 13 evrov za prevoz. To namreč pomeni, da na primer družina plača petdeset evrov samo zato, da se pripelje na Krvavec.«

Ste že bili v novi pisarni na Krvavcu?

»Ne še. To mislim narediti te dni. Konec prejšnjega tedna so me na nadzornem svetu postavili za prokurista. To bom do skupščine, ki bo predvidoma 15. maja. Takrat se bo zamenjal nadzorni svet in me bodo določili za direktorja. V tem času pa nameravam spoznavati način dela, kaj se dogaja, saj sem bil do sedaj zgolj zunanji opazovalec. Šele ko bom način dela dobro spoznal, bom videl, kateri so vzvodi, ki bodo pripeljali do ciljev, ki si jih želim uresničiti. Sem pa že dal nekaj prvih pobud. Taka je bila na primer, da je bil Krvavec odprt tudi še minulo soboto. Seveda že razmišljam o dodatnih vsebinah, saj želim, da Krvavec živi tudi, ko žičniške naprave ugasnejo. Treba bo razmišljati o ''lumparski gondoli'' oziroma o tem, da bi bilo tudi po smučanju na smučišču poskrbljeno za zabavo. Veliko sem se naučil kot smučarski učitelj in organizator turističnih aranžmajev v tujini in upam, da bom čim več tega lahko uporabil tudi na Krvavcu. Se pa zavedam, da so velik problem Krvavca nastanitve. Tudi glede tega imam že načrte in upam, da me bo oblast pustila delati. Če bi me pustili v Stražišču, sedaj tam ne bi bilo takšno stanje, kot je.«