Strmina, kaj pa drugega?

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / sreda, 18. april 2018 / 06:00

Čemšeniška planina/Črni vrh (1204 n. m.) – Edini hrib daleč naokoli Posavsko-Zasavskega hribovja, na katerega ne pelje nobena cesta. Naj tako ostane čim dlje! V pomladnih mesecih je planina polna čemaža, v koči pa postrežejo odlično čemaževo potico in ocvirkovko.

Posavsko-Zasavsko hribovje ima številne hribe, ki se gibljejo pod tisoč metri. S 1220 metri je najvišji Kum, nekaj metrov nižji pa je naš današnji cilj, Čemšeniška planina oz. njena najvišja točka, Črni vrh. Njegova značilnost je ta, da je edini hrib v Zasavju, na katerega ne pripelje nobena cesta. Upam, da bo tako ostalo na veke vekov.

Zasavje se nam zdi precej daleč, a tako se zdi le na prvi pogled. Z avtoceste Ljubljana–Celje peljemo na izvoz Trojane in se usmerimo proti Izlakam. Na koncu predora V zideh je most, za katerim se strmo levo odcepi cesta proti vasema Šentgotard in Čemšenik. V vasi Šentgotard nadaljujemo desno v smeri Čemšenika. Na koncu vasi zavijemo levo – ob cesti vidimo smerokaz Planinski dom Vrhe – in takoj še enkrat zavijemo ostro levo proti Razborju pri Čemšeniku. Parkiramo pri spodnji postaji tovorne žičnice. V vzponom začnemo po asfaltirani cesti, do hiše, ki jo vidimo pred seboj. Tik pred hišo nas smerokaz usmeri desno čez travnik, mimo kozolca in že smo v gozdu. Strmo se vzpenjamo po gozdnem grabnu, na vrhu katerega je na levi strani skala, ki ji domačini pravijo zob. Ob njej je lep razgled na Zasavje v smeri proti Kisovcu. Nadaljujemo po razgledni poti do razpotja, kjer levo piše Čemšeniška planina, desno pa Sv. Primož. Zavijemo desno v smeri cerkvice sv. Primoža. Cerkev leži na nadmorski višini 841 metrov in jo odlikuje, tako kot številne cerkve, posvečene sv. Primožu, idiličen razgled daleč naokoli. Od cerkve do vrha nas čaka le še dobrih 300 višinskih metrov, ki so nesramno strmi.

Nadaljujemo mimo cerkve po kolovozu, ki ga vidimo pred seboj. V tem delu pot ni markirana, a ji je povsem lahko slediti. Trenutno je na prečni poti še nekaj podrtega drevja od vetroloma izpred nekaj mesecev. Ko dosežemo širšo kolovozno cesto, jo prečimo rahlo v desno, nato pa zavijemo na stezico, ki se začne strmo vzpenjati čez južne travnike Čemšeniške planine. V zimskih mesecih je omenjena pot ravno tako primerna za vzpon, le počakati je treba, da se snežna odeja stabilizira, saj so pod njo strmi travniki.

Strm vzpon nas pripelje na Čemšeniško planino desno od doma, zato predlagam, da preden gremo na okusno ocvirkovko, skočimo še do glavnega vrha Čemšeniške planine, na Črni vrh.

S svojimi 1204 metri je skrit sredi gozda, tik pod njim pa je lesena Tinetova koča, spomin na leseno kočo, ki so jo leta 1936 postavili delavci in jo poimenovali po zaslužnem članu Tinetu Coparju. Postojanka je bila med drugo svetovno vojno požgana. Pod vrhom, na desni strani markirane poti, je na drevesu vpisna skrinjica z žigom.

Vrnemo se do Doma na Čemšeniški planini, nato pa sestopimo nazaj v Razbor, vendar ne po poti vzpona, temveč po običajni markirani poti. Začnemo se spuščati proti zahodu, ko nas smerokaz na drevesu usmeri levo navzdol, v strmo drčo. Sledimo markacijam in pridemo z leve strani na križišče, kjer smo pri vzponu zavili desno proti cerkvi sv. Primoža. Do jeklenega konjička nas čaka še strm spust po razglednem gozdnem kolovozu ter mimo kmetije.

Nadmorska višina: 1204 m
Višinska razlika: 550 m
Trajanje: 3 ure
Zahtevnost: 2 / 5