Karel Gržan, 95 tez, pribitih na vrata svetišča kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma, Sanje, Ljubljana, 2017, 80 strani

95 tez patra Karla Gržana

»85. Hrematizem, ki sedaj obvladuje delovanje sveta, ker se je po njem razsejal kot globalni koncept, želi, da ga jemljemo resno, kot edino možno rešitev. Kakšen razlog za ironijo: očitna norost (razbrana v stanju sveta) želi, da jo jemljemo resno. 'Resnoba je bila vedno prijateljica goljufov!' je zapisal italijanski literat Ugo Foscolo (1778–1827). / 86. Zmage nad uveljavljenimi koncepti hrematizma ne moremo izbojevati z nasiljem, hrematizem moramo izsmejati. Vredno je ironizirati – in tudi treba je – ne le koncept hrematizma, ironizirati je treba vse, kar ga udejanja: tiste, ki se razglašajo za ekonomiste, pa so le hrematisti; tiste politike, ki nam blebetajo o ekonomskih rešitvah, pa so le hrematistične; posmeha so vredni tudi tisti, ki so kot psi iz Orwellove Živalske farme vzgojeni, da branijo gospodo, oblastnike ... Z ironijo jim bo treba spodnesti rdečo preprogo, da končno padejo v iztrebke in prepoznajo, kaj v svoji predanosti hrematizmu ustvarjajo. Medtem ko potrebuje 'primitivni' človek (dejansko, Bogu hvala, še vedno primarni) tam v pragozdu za dostojno preživetje le dve uri na dan, potrebujemo mi, ki nas hrematizem vedno boli 'civilizira' za minimalno preživetje, ne le osem ur trdega dela, tudi samo ena zaposlitev (ali samo pokojnina) mnogim že ne zadostuje. Čas je, da se od barbarizma hrematizma, ki mu je tuja naša blaginja, povrnemo k resnični civilizaciji (lat. civilitas), ki pomeni vljudnost, uglajenost do vsakega.« (Str. 52–53)

Ob lanski 500-letnici reformacije je pater Karel Gržan na vrata slovenske javnosti po Lutrovem zgledu »pribil« svojih 95 tez. Postale so ena najbolj branih knjig. Za uvod v njihovo razumevanje je ključno razlikovanje med ekonomijo in hrematizmom. Gržan jo sam pojasni takole: »Aristotel postavlja v svojem delu Politika dve vrsti ekonomije. Prva temelji na oikosu – to je ekonomija po meri človekovih potreb, ekonomija, ki je skrb za dom – za slehernika v domu. To ne pomeni, da imajo v njem vsi enako, vsi pa imajo dovolj! Doma je za vse poskrbljeno: nihče ni lačen, brez strehe nad glavo, brez zdravniške oskrbe, ljubeče pozornosti … Druga ekonomija pa je hrematistika – bogatenje, ki je namenjeno samemu sebi – kopičenju za posameznike, kar pa je mogoče le, če so ostali vir – če so izrabljani za pridobivanje preobilja izbrancev. Žal je zavladala svetu izrojena ekonomija – hrematizem.« Res: čas je za osvoboditev od zajedavskega hrematizma!

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / / 10:58

Nagrajenka na ogledu

Brnik – V nagradni igri policije, ki je spraševala po najvišjem vrhu Karavank, se je sreča nasmehnila ljubiteljici gora Dominiki Bricelj, ki je za nagrado v spremstvu vrhunskega alpinista Klemna Pr...

Objavljeno na isti dan


Cerklje na Gorenjskem / / 15:53

Stanovanje za begunce tudi na Zgornjem Brniku

V Cerkljah se sprašujejo, kdo z Zgornjega Brnika je pripravljen oddati stanovanje v najem za potrebe premestitve beguncev. Državi je doslej ponudbo oddalo 37 državljanov.

Razvedrilo / / 15:52

Povežimo se

Že šesto leto zapored dobrodelnost v organizaciji Lions in Rotary kluba Kranj ne pozna meja – z nedavnega družabnega večernega dogodka Povežimo se v Kongresnem centru na Brdu bodo zbrana sredstva name...

Kultura / / 15:52

Ženska in nadnaravno

V Galeriji Layerjeve hiše bo do 4. maja na ogled razstava slik, ki sta jih pod skupni naslov Umazano rožnata umestili slikarki Meta Šolar in Eva Lucija Kozak, v Galeriji Stolpa Škrlovec pa se do 6. ma...

Zanimivosti / / 15:51

Epopeja s srečnim koncem

Dejanovo popotovanje na grški Atos (3)

Razvedrilo / / 15:46

Moje pesmi, moje sanje

Pod tem naslovom se je v dvorani Srednje gostinske in turistične šole v Radovljici odvil koncertni večer citrarke Tanje Zajc Zupan in številnih glasbenih gostov.