Karel Gržan, 95 tez, pribitih na vrata svetišča kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma, Sanje, Ljubljana, 2017, 80 strani

95 tez patra Karla Gržana

»85. Hrematizem, ki sedaj obvladuje delovanje sveta, ker se je po njem razsejal kot globalni koncept, želi, da ga jemljemo resno, kot edino možno rešitev. Kakšen razlog za ironijo: očitna norost (razbrana v stanju sveta) želi, da jo jemljemo resno. 'Resnoba je bila vedno prijateljica goljufov!' je zapisal italijanski literat Ugo Foscolo (1778–1827). / 86. Zmage nad uveljavljenimi koncepti hrematizma ne moremo izbojevati z nasiljem, hrematizem moramo izsmejati. Vredno je ironizirati – in tudi treba je – ne le koncept hrematizma, ironizirati je treba vse, kar ga udejanja: tiste, ki se razglašajo za ekonomiste, pa so le hrematisti; tiste politike, ki nam blebetajo o ekonomskih rešitvah, pa so le hrematistične; posmeha so vredni tudi tisti, ki so kot psi iz Orwellove Živalske farme vzgojeni, da branijo gospodo, oblastnike ... Z ironijo jim bo treba spodnesti rdečo preprogo, da končno padejo v iztrebke in prepoznajo, kaj v svoji predanosti hrematizmu ustvarjajo. Medtem ko potrebuje 'primitivni' človek (dejansko, Bogu hvala, še vedno primarni) tam v pragozdu za dostojno preživetje le dve uri na dan, potrebujemo mi, ki nas hrematizem vedno boli 'civilizira' za minimalno preživetje, ne le osem ur trdega dela, tudi samo ena zaposlitev (ali samo pokojnina) mnogim že ne zadostuje. Čas je, da se od barbarizma hrematizma, ki mu je tuja naša blaginja, povrnemo k resnični civilizaciji (lat. civilitas), ki pomeni vljudnost, uglajenost do vsakega.« (Str. 52–53)

Ob lanski 500-letnici reformacije je pater Karel Gržan na vrata slovenske javnosti po Lutrovem zgledu »pribil« svojih 95 tez. Postale so ena najbolj branih knjig. Za uvod v njihovo razumevanje je ključno razlikovanje med ekonomijo in hrematizmom. Gržan jo sam pojasni takole: »Aristotel postavlja v svojem delu Politika dve vrsti ekonomije. Prva temelji na oikosu – to je ekonomija po meri človekovih potreb, ekonomija, ki je skrb za dom – za slehernika v domu. To ne pomeni, da imajo v njem vsi enako, vsi pa imajo dovolj! Doma je za vse poskrbljeno: nihče ni lačen, brez strehe nad glavo, brez zdravniške oskrbe, ljubeče pozornosti … Druga ekonomija pa je hrematistika – bogatenje, ki je namenjeno samemu sebi – kopičenju za posameznike, kar pa je mogoče le, če so ostali vir – če so izrabljani za pridobivanje preobilja izbrancev. Žal je zavladala svetu izrojena ekonomija – hrematizem.« Res: čas je za osvoboditev od zajedavskega hrematizma!

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / ponedeljek, 18. november 2019 / 10:54

Za volanom tudi Gorenjci

V televizijski oddaji Znani prvič za volanom lahko po novem gledalci spremljajo tudi kantavtorja Aleksandra Mežka in komika Dina Kapetanovića.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / / 16:12

Verjetno se bo odločila za študij psihologije

Na vsak način je želela na srednjo gostinsko šolo, razlaga Urša Kuhar, na koncu pa se je vpisala na Višjo šolo za gospodarske poklice v sosednji Avstriji, v Šentpetru pri Celovcu.

Žirovnica / / 16:08

Osmi februar malo drugače

Zaradi epidemije bo tudi letošnje praznovanje osmega februarja v Žirovnici nekoliko drugačno. Četudi ne bo organiziranega pohoda in osrednje prireditve pri Prešernovi rojstni hiši, so za obiskovalce p...

Tržič / / 16:06

Vrtec bo dražji

Tržiški občinski svetniki so na zadnji seji sprejeli nove cene v Vrtcu Tržič, ki bodo začele veljati s prvim februarjem.

Kultura / / 16:06

Glasba v kolažu

Reciklirano je naslov razstave kolažev, s katerimi se v Galeriji Pogled v Kamniku predstavlja Petja Kolenko.

Kronika / / 15:28

Višje sodišče o zadevi Koprivnikar

Ljubljansko višje sodišče je obravnavalo pritožbe obrambe nekdanjih policijskih sindikalistov, obsojenih v zadevi Koprivnikar. Pritožniki v ospredje postavljajo predvsem pomanjkanje znakov očitanih ka...