Karel Gržan, 95 tez, pribitih na vrata svetišča kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma, Sanje, Ljubljana, 2017, 80 strani

95 tez patra Karla Gržana

»85. Hrematizem, ki sedaj obvladuje delovanje sveta, ker se je po njem razsejal kot globalni koncept, želi, da ga jemljemo resno, kot edino možno rešitev. Kakšen razlog za ironijo: očitna norost (razbrana v stanju sveta) želi, da jo jemljemo resno. 'Resnoba je bila vedno prijateljica goljufov!' je zapisal italijanski literat Ugo Foscolo (1778–1827). / 86. Zmage nad uveljavljenimi koncepti hrematizma ne moremo izbojevati z nasiljem, hrematizem moramo izsmejati. Vredno je ironizirati – in tudi treba je – ne le koncept hrematizma, ironizirati je treba vse, kar ga udejanja: tiste, ki se razglašajo za ekonomiste, pa so le hrematisti; tiste politike, ki nam blebetajo o ekonomskih rešitvah, pa so le hrematistične; posmeha so vredni tudi tisti, ki so kot psi iz Orwellove Živalske farme vzgojeni, da branijo gospodo, oblastnike ... Z ironijo jim bo treba spodnesti rdečo preprogo, da končno padejo v iztrebke in prepoznajo, kaj v svoji predanosti hrematizmu ustvarjajo. Medtem ko potrebuje 'primitivni' človek (dejansko, Bogu hvala, še vedno primarni) tam v pragozdu za dostojno preživetje le dve uri na dan, potrebujemo mi, ki nas hrematizem vedno boli 'civilizira' za minimalno preživetje, ne le osem ur trdega dela, tudi samo ena zaposlitev (ali samo pokojnina) mnogim že ne zadostuje. Čas je, da se od barbarizma hrematizma, ki mu je tuja naša blaginja, povrnemo k resnični civilizaciji (lat. civilitas), ki pomeni vljudnost, uglajenost do vsakega.« (Str. 52–53)

Ob lanski 500-letnici reformacije je pater Karel Gržan na vrata slovenske javnosti po Lutrovem zgledu »pribil« svojih 95 tez. Postale so ena najbolj branih knjig. Za uvod v njihovo razumevanje je ključno razlikovanje med ekonomijo in hrematizmom. Gržan jo sam pojasni takole: »Aristotel postavlja v svojem delu Politika dve vrsti ekonomije. Prva temelji na oikosu – to je ekonomija po meri človekovih potreb, ekonomija, ki je skrb za dom – za slehernika v domu. To ne pomeni, da imajo v njem vsi enako, vsi pa imajo dovolj! Doma je za vse poskrbljeno: nihče ni lačen, brez strehe nad glavo, brez zdravniške oskrbe, ljubeče pozornosti … Druga ekonomija pa je hrematistika – bogatenje, ki je namenjeno samemu sebi – kopičenju za posameznike, kar pa je mogoče le, če so ostali vir – če so izrabljani za pridobivanje preobilja izbrancev. Žal je zavladala svetu izrojena ekonomija – hrematizem.« Res: čas je za osvoboditev od zajedavskega hrematizma!

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / sreda, 19. november 2008 / 07:00

Dan žalovanja za žrtve vojn

Nemški veleposlanik v Sloveniji Joachim Goetz se je v nedeljo na kranjskem pokopališču poklonil spominu na padle nemške vojake, slovenske mobilizirance v nemško vojsko in partizane.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / / 18:58

Jubilejna Vinska pot rekordna

Razlog za zadovoljstvo imajo te dni tudi na Zavodu za turizem in kulturo Kranj, kjer so nadvse uspešno spravili pod streho že 10. Vinsko pot. V kranjskih rovih so v dveh koncih tedna gosti...

Razvedrilo / / 18:55

Magija Svarunove noči

Medvode – Ko se začne dan vse hitreje umikati noči, v nosnice pa zareže vonj po jesenski megli, je v Klubu Jedro čas za Svarunovo noč. Ta ostaja edinstven glasbeni dogodek, ki obuja mistično atmosf...

Mularija / / 18:54

Uglasbene pravljice

V sodelovanju med Mestno knjižnico Kranj in Glasbeno šolo Kranj je nastala glasbena pravljična urica, na kateri so konec oktobra v knjižnici z besedo in glasbo predstavili devet afriških pravljic.

Razvedrilo / / 18:53

Narodnozabavna hit parada

Na Bledu je v soboto potekala tradicionalna Narodnozabavna hit parada. Glasbeni praznik v organizaciji Turizma Bled je privabil številne obiskovalce, predvsem iz nemško govorečih držav, ki so napol...

Kultura / / 18:51

Pravljični svet Jelke Reichman

Zagotovo smo vsi odraščali ob ilustracijah Jelke Reichman, našo domišljijo so burile podobe Pikija Jakoba, Mačka Murija, Cepetavčka, Miškolina, Zmaja Direndaja, Šivilje s škarjicami. Jelka je ena najb...