95 tez patra Karla Gržana

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 14. april 2018 / 08:20

»85. Hrematizem, ki sedaj obvladuje delovanje sveta, ker se je po njem razsejal kot globalni koncept, želi, da ga jemljemo resno, kot edino možno rešitev. Kakšen razlog za ironijo: očitna norost (razbrana v stanju sveta) želi, da jo jemljemo resno. 'Resnoba je bila vedno prijateljica goljufov!' je zapisal italijanski literat Ugo Foscolo (1778–1827). / 86. Zmage nad uveljavljenimi koncepti hrematizma ne moremo izbojevati z nasiljem, hrematizem moramo izsmejati. Vredno je ironizirati – in tudi treba je – ne le koncept hrematizma, ironizirati je treba vse, kar ga udejanja: tiste, ki se razglašajo za ekonomiste, pa so le hrematisti; tiste politike, ki nam blebetajo o ekonomskih rešitvah, pa so le hrematistične; posmeha so vredni tudi tisti, ki so kot psi iz Orwellove Živalske farme vzgojeni, da branijo gospodo, oblastnike ... Z ironijo jim bo treba spodnesti rdečo preprogo, da končno padejo v iztrebke in prepoznajo, kaj v svoji predanosti hrematizmu ustvarjajo. Medtem ko potrebuje 'primitivni' človek (dejansko, Bogu hvala, še vedno primarni) tam v pragozdu za dostojno preživetje le dve uri na dan, potrebujemo mi, ki nas hrematizem vedno boli 'civilizira' za minimalno preživetje, ne le osem ur trdega dela, tudi samo ena zaposlitev (ali samo pokojnina) mnogim že ne zadostuje. Čas je, da se od barbarizma hrematizma, ki mu je tuja naša blaginja, povrnemo k resnični civilizaciji (lat. civilitas), ki pomeni vljudnost, uglajenost do vsakega.« (Str. 52–53)

Ob lanski 500-letnici reformacije je pater Karel Gržan na vrata slovenske javnosti po Lutrovem zgledu »pribil« svojih 95 tez. Postale so ena najbolj branih knjig. Za uvod v njihovo razumevanje je ključno razlikovanje med ekonomijo in hrematizmom. Gržan jo sam pojasni takole: »Aristotel postavlja v svojem delu Politika dve vrsti ekonomije. Prva temelji na oikosu – to je ekonomija po meri človekovih potreb, ekonomija, ki je skrb za dom – za slehernika v domu. To ne pomeni, da imajo v njem vsi enako, vsi pa imajo dovolj! Doma je za vse poskrbljeno: nihče ni lačen, brez strehe nad glavo, brez zdravniške oskrbe, ljubeče pozornosti … Druga ekonomija pa je hrematistika – bogatenje, ki je namenjeno samemu sebi – kopičenju za posameznike, kar pa je mogoče le, če so ostali vir – če so izrabljani za pridobivanje preobilja izbrancev. Žal je zavladala svetu izrojena ekonomija – hrematizem.« Res: čas je za osvoboditev od zajedavskega hrematizma!